Če pogledamo, kateri operacijski sistemi so v uporabi v tabličnih računalnikih, naletimo na pestrejši položaj, kot pa smo vajeni pri drugih računalnikih.Applov operacijski sistem iOS je zasnovan že za iPad in iPhone. Brez modifikacij je seveda mogoče poganjati le aplikacije, ki jih odobri podjetje. Modifikacije pa so seveda prepovedane.

Android je operacijski sistem, izdelan v podjetju Android, ki ga je kupilo podjetje Google leta 2005. Gre za operacijski sistem, izdelan okrog Linuxovega jedra. Ker gre za zelo odprt operacijski sistem, je zanj veliko programerjev in s tem tudi programov. Na voljo je več uporabniških vmesnikov, ki so bolj ali manj primerni za tablične računalnike.

Windows 7 je že v osnovi zasnovan tako, da je mogoče z njim delati tudi drugače kot z miško in tipkovnico. Tako je seveda logičen kandidat za tablične računalnike. Prednost je vsekakor možnost poganjanja programske opreme, napisane za Windows.

MeeGoo je še en operacijski sistem, zasnovan na Linuxu, in je namenjen vsem mogočim prenosnim napravam. Za njim stojita Nokia in Intel. Gre pa za izredno nov izdelek, ki bo šele pokazal svoj potencial. Če ga bo, seveda.

Najdemo še kup operacijskih sistemov Windows, od Windows CE 6.0 naprej, a pretežno v kitajskih poskusih izdelati cenen izdelek. Večinoma pa ne gre za ravno konkurenčne naprave. V glavnem, v naprave, ki so videti kot manjši tablični računalniki, nameščajo vse mogoče operacijske sisteme, ki so sicer v uporabi v pametnih telefonih. Teh poskusov bo v prihodnosti verjetno vedno več, čeprav je Android zaradi odprtosti brez dvoma najresnejši kandidat za resnejše naprave.

V tabličnih računalnikih pa najdemo tudi kombinacije operacijskih sistemov. Navadno možnost izbire zagona Windows 7 ali operacijskega sistema Android. Zakaj Windows 7, je jasno. Razlog je kopica programov, ki so v uporabi tudi v vseh drugih računalnikih v naših domovih. Združljivost, enaka filozofija in ne nazadnje možnost do treh namestitev za eno ceno pri določenih različicah. Vprašanje pri vseh operacijskih sistemih, uporabljenih v tabličnih računalnikih, pa je uporabnost. Uporabniška izkušnja, če hočete. Windows 7 je super po svoje. Poznamo ga že in z njim ni večjih težav. Kaj res? Kaj pa majhni križci za ugašanje oken? Pa enako velike ikone za pomanjšanje in povečanje okna? S prstom tega ne boste zadeli. Ženske z dolgimi nohti morda, a to ni udobno. Jaz s svojimi »moškimi« prsti pa prav gotovo ne.

Kako je to pri drugih operacijskih sistemih? Različno. Bolje v glavnem, saj so bile zadeve bolj kot ne zasnovane za male naprave z malimi zasloni. Če to še povečamo na večji zaslon, je udobje zagotovljeno. Pa tudi pri teh ne gre vedno brez pisala, s katerim bezamo v določene ikone ali kaj podobnega. Vsekakor pa bo dolgoročno zmagal operacijski sistem oziroma podjetje, ki bo ponudilo kar največ udobja pri delu s prsti. Brez tega tudi silne reklame o zaslonih, ki razumejo več pritiskov hkrati, nimajo smisla.

Kako se bodo razvijale naprej zadeve okrog operacijskih sistemov za tablične računalnike, bo še zanimivo spremljati. Napovedi so nehvaležne. Sam pa bom najbolj zadovoljen, če bo na koncu zmagal uporaben operacijski sistem, ki ga bom imel v velikem razponu naprav. Od domačega računalnika, prenosnika, telefona in tabličnega računalnika, pri čemer bo za vse omenjene naprave ponujal ustrezen izbor programske opreme.

KAJ BO IZUMRLO ?

Seveda še vedo velja vprašanje, katere naprave bodo, če sploh, izumrle na račun tabličnih računalnikov. Ob vsem povedanem bi morali tablični računalniki bolj pomeniti še eno tržno nišo, ki so jo našli proizvajalci. Pa poglejmo dodatno opremo in vizijo Appla za iPad. Najprej nam pade v oči tipkovnica z nosilcem za iPad.

Prizor nam hitro prikliče v spomin Applove namizne računalnike, ki so v bistvu tipkovnica in miška, priključena na LCD-monitor. Tipkovnica za iPad je že nared, miška pa tudi, saj se naprava razume z Apllovo miško Magic Mouse.

Razen tega, da je velikost zaslona manjša je tako pred nami na mizi čisto spodoben računalnik za brskanje po svetovnem spletu, ogled filmov, uporabo pisarniških programov in še kaj. Se pravi, da bi lahko zadeva na trgu izrinila vsaj spletne računalnike (netbooke). Pred slednjimi imajo pač možnost pustiti tipkovnico na mizi.

Da bi se uporabniki doma zadovoljili s to velikostjo zaslona na račun prenosnika ali namiznega računalnika, pa malo dvomim. Uporabnik, ki tudi sicer doma uporablja prenosnik z manjšim zaslonom, še morda, drugi pa težje. Tudi če je ločljivost pri tabličnih računalnikih dovolj visoka za udobno delo, pa je velikost le nekoliko premajhna. Posebej ker nas proizvajalci razvajajo z dokaj poceni 24-palčnimi in večjimi LCD-zasloni. Torej bodo, vsaj še nekaj časa in vsaj po mojem mnenju v naših domovih tudi še namizni ali vsaj večji prenosni računalniki.

Kaj pa prenosniki? Na domači mizi ni težav. Na poti pa je le uporabnejše, če imamo v naročju prenosni računalnik. Ultraprenosniki morda lahko izginejo, verjetneje pa se bodo preobrazili v hibride, kjer bo vse v zaslonu in bo tega mogoče ločiti od preostalega ohišja prenosnika. Takšni hibridi so že na voljo. Dober primer je Lenovo Idea Pad U1.

Prenosniki z večjimi zasloni in zmogljivejšimi procesorji in grafičnimi karticami pa verjetno še nekaj časa ne bodo čutili pritiska.

Kaj pa pametni telefoni? Ti so kategorija zase. Po eni strani ne morejo tako zrasti, da bi lahko hudo ogrozili tablične računalnike, po drugi strani pa tablični računalnik, če je premajhen, postane pametni telefon ali dlančnik. Torej tukaj ni strahu, da bi prišlo do pretiranega prerivanja.

Ostali so še bralniki elektronskih knjig. Toda to je kategorija, ki za zdaj ne sega pretirano na področje računalništva. Čeprav je vprašanje, kako dolgo bo še tako. Obratno pa je seveda verjetnejše. Vsaj pri manjših modelih tabličnih računalnikov. Večji se mi zdijo le nekoliko preveč robustni za udobno branje. Kljub vsemu pa bo verjetno uporabnik, ki bo že imel tablični računalnik, nekoliko težje kupil še bralnik e-knjig, saj tudi ti niso prav poceni.

Pa poglejmo še obratno. Kaj je bolje: imeti tablični računalnik ali netbook + bralnik e-knjig ali prenosni računalnik + pametni telefon (kot bralnik ali še kot kaj več) ali ...

Pri eni sami napravi nekako ne moremo pričakovati, da bi lahko zamenjala kar nekaj naprav. Čeprav bi načeloma lahko. A verjetno bolj v primerih, ko razmišljamo o malem prenosniku in večjem bralniku ali radi beremo revije, za katere je vseeno udobnejši večji zaslon. Morda za tiste, ki želijo brati večino zadev v formatu PDF in bo v datoteki tudi kopica fotografij, grafikonov in še česa. Tudi v tem primeru je veliko boljši večji zaslon.

Pomisliti je treba tudi na ceno. Ena sama naprava ali dve napravi, ki skupaj kljub vsemu dosegata višjo ceno kot tablični računalniki. Izjema so pametni telefoni, saj jih navadno kupimo, ko ima ponudnik mobilne telefonije akcijo in nas premami z nizko ceno v podaljšanje pogodbe. Ravno takšna ponudba pametnih telefonov pa vpliva na to, da se nam zdi cena tabličnih računalnikov nerazumno visoka. Čeprav zmogljivejši pametni telefoni dosegajo in presegajo cene cenejših tabličnih računalnikov.

Kot pri vseh novih napravah v preteklosti je tudi tukaj pametno počakati, če nam uspe, seveda, in nas vseeno ne premamijo sijoči novi izdelki. Tako kot drugi izdelki bo tudi tablični računalnik prej kot slej zelo razširjen, veliko različnih bo tako po zmogljivosti kot po kakovosti in videzu in tako bodo različne tudi cene. Bo pa tudi izbira večja in lažje se bo odločiti za posamezen model, ki nam bo najbolj ustrezal. Verjetno bo res zaradi tega kak računalnik v naših domovih manj, drugje pa bo tablični računalnik samo še dopolnil zbirko opreme. Zadnjo besedo bodo rekli uporabniki, saj bodo ti novo napravo kupili ali pa ne. Kot drugje pa naj vam tudi pri tej vrsti naprav vodilo pameten in premišljen nakup.

Moj mikro, november 2010 | Slavko Meško |