Če je računalnik ugasnjen, obstaja določena verjetnost, da se otroci učijo. Največkrat je kar vključen, da med precej pogostimi premori pri učenju »skočijo malo gor«. Če bi bila vsa šolska gradiva v digitalni obliki, potem starši res ne bi vedeli nič več. Šola in igre bi postale eno in mnogi otroci bi postali prepričani v vsestranske izobraževalne koristi akcijskih iger z veliko … »pustmo stat«. V to bi seveda skušali prepričati tudi starše. Učenje bi postalo igra, kar je pisalo (Učenje kot igra) tudi na moji čitanki pred tridesetimi leti. Do računalnika in interneta je bilo takrat še zelo daleč, otroci pa smo se še rojevali in ne »downloadali«, vsaka stvar pa ni imela devet različic.

Danes je vse mogoče, morda tudi to, da bi otroci v šolo hodili le z USB ključki in copati, če zanemarimo nekaj če-jev seveda … In da za seboj vsako jutro ne bi vlekli težkih kovčkov na kolesih, kot da za deset dni potujejo v Indijo Koromandijo. Smer gibanja malčkov zaradi prekomerne teže na hrbtih dostikrat ni več premočrtna, zato mnogi starši kupujejo za v šolo torbe na kolesih, ki spominjajo na potovalne kovčke poslovnežev. Namen torb na kolesih pri prvošolčkih z ruticami največkrat ni uvajanje v poslovni svet.

E-IZOBRAŽEVANJE

E-izobraževanje je izobraževanje z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Pojem se nanaša na različne oblike izobraževanja, in sicer: spletno učenje (web based learning), virtualna učilnica (virtual classroom), e-komunikacija (e-communication), računalniško podprta interaktivna komunikacija (computer based interactive communication), izobraževanje na daljavo (distance education) … Nanaša se na uporabo sodobnih elektronskih medijev v različne izobraževalne namene, od uporabe IKT-ja v klasični učilnici do komunikacije na daljavo. Izobraževalne vsebine, komunikacija med samimi udeleženci ter udeleženci in mentorji in tudi vse druge aktivnosti izobraževanja temeljijo na izmenjavi elektronskih oblik podatkov. E-gradiva so sestavni del e-izobraževanja. Gre za elektronska učna gradiva (e-textbook) , ki učinkovito dopolnjujejo učenje, vplivajo na večjo motivacijo slušateljev in olajšajo pridobivanje novih znanj. E-gradiva so lahko učbeniki, delovni zvezki, navodila za uporabo različnih računalniških orodij in elektronskih naprav, učni pripomočki za učitelje, mentorje, slušatelje (preglednice, animacije, simulacije, tabele, grafikoni ...), interaktivne naloge za preverjanje in utrjevanje znanja, elektronske mape in atlasi, izobraževalni portali ...

IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

Izobraževanje na daljavo je večinoma definirano kot oblika izobraževanja, kjer sta učenec in učitelj ločena (nista v neposrednem stiku in se sporazumevata prek različnih medijev) v času in prostoru. V ta namen so nastali sistemu za komunikacijo, ki so posebej namenjeni izobraževanju. Učimo se, kadar potrebujemo in kar potrebujemo.

Učenec dobi učne materiale in se bolj ali manj samostojno pripravlja na izpite. A taka oblika v praksi ni najuspešnejša. Zato veliko izvajalcev izobraževanja na daljavo izvaja tutorska srečanja, sicer pa prevladuje fizična ločenost med učiteljem in učenci. To oviro rešujejo informacijsko-komunikacijske tehnologije (odpravljajo tri največje težave izobraževanja na daljavo), ki premeščajo ločenost v času in prostoru, saj omogočajo komunikacijo med učenci in učitelji, tutorji ter drugimi učenci. Pomanjkanje komunikacije je bila največja slabost izobraževanja na daljavo. Komunikacija med učenci in tutorjem ali učenci med seboj poteka prek elektronske pošte ter sinhronih (SSL) in asinhronih forumov (ASL). Druga velika prednost je, da omogočajo enostaven dostop do knjižnic in drugih informacijskih virov. Ne nazadnje je enostaven tudi dostop do študijskih gradiv in informacij, povezanih s študijskimi obveznostmi. Pri starejših, informacijsko- komunikacijsko podprtih oblikah izobraževanja na daljavo, je slušatelj prejel gradiva prek elektronske pošte ali si jih je naložil s spletne strani, jih natisnil in se po njih učil. Sodobne različice izobraževanja uporabljajo najnovejše spletne tehnologije, ki omogočajo interaktivno učenje. Slušatelj se uči iz spletnih, multimedijskih učnih gradiv, ki ponujajo večjo razgibanost učne snovi, boljše predstave in sprotno preverjanje osvojenega znanja.

Izobraževanje na daljavo v bistvu označuje vse oblike poučevanja, kjer srečanja v učilnici niso primarni del izobraževalnega procesa.

Ima precej daljšo tradicijo od interneta, ki se je široko uveljavil šele v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Prve poskuse izobraževanja na daljavo najdemo že v 18. stoletju, ko so se razvile prve poštne storitve in gradiva v tiskani obliki (to še niso datoteke doc in pdf). Množično pa se je izobraževanje na daljavo začelo uveljavljati z razvojem sistema dopisnega izobraževanja v 2. polovici 19. stoletja. Gre za sodobno obliko izobraževanja, ki omogoča, da se udeleženci učijo v domačem ali katerem koli drugem okolju. Zaradi svobodne izbire kraja, časa in prostora, pravimo, da je izobraževanje na daljavo oblika izobraževanja, ki je usmerjeno k slušatelju. Je način pridobivanja novih in utrjevanja ter preizkušanja obstoječih znanj. Učimo se lahko sami ali v skupini. Čas, vsebino in ritem učenja prilagajamo lastnim zmožnostim in sposobnostim.

Moj mikro, September 2010 | David in Samo R. Zorko |