Navadno je prvo vprašanje »kako«. Načinov je precej, vsaj pri večini medijev. Zadeve se lahko lotite sami. Potrebujete računalnik, predvajalnik določene vsebine, kakšno dodatno napravo, ki se priključi na računalnik, ali pa kar namensko napravo, ki bo pravila digitalizacijo. Seveda je velika razlika, ali želite digitalizirati glasbo, filme s kaset ali filmskih trakov ali pa fotografije in diapozitive. Zadeva zahteva od vas nekaj denarja in precej časa. Lahko pa poiščete nekoga, da bo to naredil za vas. Na vprašanje, kaj je bolje, bolj smiselno in ceneje pa bom poskusil odgovoriti, na kolikor je mogoče jedrnato, zato bodo omenjena le načela, kako določeno zadevo speljemo sami, ne bom pa podrobno opisoval postopkov.

GLASBA

Kasete in plošče so bile nekoč medij, s katerega smo poslušali glasbo. Dandanes je kasetofon v naših domovih že redkost, kaj šele gramofon. Večina se sprašuje, zakaj bi sploh želel prenesti glasbo s kaset in plošč na CD-je, ko pa je toliko »brezplačne« glasbe mogoče sneti prek P2P strežnikov ali pa jo kupiti v kateri od spletnih ali klasičnih prodajaln. Dejstvo je, da določene glasbe ni mogoče najti, saj gre za manj znanega izvajalca, ki ni zanimiv velikim glasbenim založbam, ali pa smo imeli na kaseti kakšno »črno« kopijo znanega izvajalca – te so včasih precej krožile med ljubitelji glasbe. Takrat seveda še ni bilo vse te gonje za zlikovci, ki so takšne posnetke naredili in jih spravili v obtok.

Kakor koli že, glasbo želimo spraviti s kasete ali plošče v digitalno obliko. Najprej seveda potrebujemo kasetofon ali gramofon, sicer medija nimamo kje predvajati. Ko premagamo to oviro, je zadeva preprosta kot le kaj. Vsak računalnik ima zvočno kartico z mikrofonskim vhodom, na katerega lahko priključite tudi avdio izhod gramofona ali kasetofona. Manjka samo še ustrezen program za zajem glasbe, najbolje tak, ki pozna še kak trik za rezanje posnetkov na posamezne skladbe in odstranjevanje odvečnih šumov. Na srečo je takšnih veliko, tudi brezplačnih. Med njimi sta Audacity 2.0 1.3.13 (beta), Wavosaur, podobnih pa je še več.

Seveda za zapis na optični medij potrebujete tudi ustrezno programsko opremo, ki jo je mogoče najti tudi brezplačno. Ja, kaj hočemo, čisto smo v brezplačne programe padli. Le zakaj bi plačevali za tovrstno programsko opremo, če ni nujno potrebno.

Eden dobrih primerov programa za zapis vsebin na optične medije je Ashampooo Burning Studio Free. Edino nadlegovanje, ki ga boste deležni, je občasno opozorilo, da lahko nadgradite program na plačljivo različico, ki omogoča še več. Čeprav brezplačnemu programu prav nič ne manjka.

Ko povežete vse zgoraj omenjene naprave in pretvorite glasbo v digitalno obliko, sledi le še urejanje posnetkov, morda odstranjevanje šuma, določanje stopnje glasnosti, rezanje posnetkov na posamezne skladbe, določanje imen in shranjevanje na primeren nov medij, ki je lahko glasbeni CD, DVD ali pa kar trdi disk. Zadeva je dokaj preprosta, je pa tudi precej zamudna in razen pri samem zajemu glasbe zahteva vašo aktivno udeležbo.

Če ste ugotovili, da vaš kasetofon ali gramofon ne delujeta več ali vsaj ne dovolj dobro, potem vas čaka nakup ustrezne naprave. Pri kasetofonih je nekoliko lažje. Na policah naših trgovin je namreč veliko prenosnih naprav, ki imajo vse − od radijskega sprejemnika, CD- predvajalnika, kasetofona do možnosti priključitve USB-ključka. Veliko takšnih že zna tudi prenesti glasbo iz poljubnega vira (radio, CD, kaseta) na USB-ključek. Zajem je tako rešen, naprave so precej poceni, in ker niso namenjene samo eni zadevi, so uporabne tudi, ko jih ne potrebujete več za kopiranje vsebine kaset na drug medij. Kakovost tako digitaliziranih posnetkov seveda ustreza ceneni napravi, čeprav je pri za domačo rabo zadeva dovolj dobra.

Seveda pa so za bolj zahtevne na trgu tudi nekoliko boljši kasetofoni z USB-priključkom, prek katerega preprosto »prelijete« glasbo s kaset v računalnik. Enako je z gramofoni. Tudi cena po svoje ni pretirana, saj se suče nekje od dobrih petdesetih evrov za gramofon in nekje od dobrih sto za dvojni kasetofon. Cene pa so lahko tudi nekaj sto evrov, če gre za nekoliko resnejše modele, ki imajo vdelan že tudi DVD-zapisovalnik. Seveda pa je od posameznika odvisno, koliko ceni stare kasete ali plošče in ali se to izplača. Vsekakor se vam za vsebine, ki so široko dostopne na CD-jih, ne izplača mučiti s celotno zadevo. Za kakšne redkejše posnetke, ki jih je težko ali nemogoče najti na CD-ju, pa je seveda popolnoma drugače.

V glavnem je prenos glasbe z dobro ohranjenih gramofonskih plošč bolj smiseln kot s kaset, saj so slednje zdaj že silno stare in je kakovost posnetkov na magnetnem traku najverjetneje precej skromna. Če je drugače, imate veliko srečo. Plošče, če niso ravno hudo popraskane, veliko dlje zadržijo ustrezno kakovost posnetka.

Kakor koli se sami lotimo pretvorbe vsebine kaset in plošč v digitalno obliko, je to precej zamudno delo. Zajem traja toliko, kot traja posnetek, potem pa nas čaka še nekaj obdelave, ki sicer ni nujno zelo zamudna, vseeno pa zahteva določen čas. In če tega nimamo, nam ostane možnost, da za nas to opravi kdo drug. Že kratko iskanje po internetu nam postreže s precej studii, ki se s tem še vedno ukvarjajo. Da ne delamo reklame, samo napotek. Vpišite v Google ali drug iskalnik »presnemavanje« in se ne zadovoljite s prvim zadetkom, saj je tega veliko in zajema vse mogoče pretvorbe, ki jih bom v tem članku omenil.

Okvirna cena take storitve je pri enem od ponudnikov deset evrov za prvo uro in za vsako naslednjo polovico manj. In to velja tako za presnemavanje kaset, plošč kot tudi videokaset. Pri drugem pa je cena digitaliziranja glasbe pet evrov za osemdeset minut. Se pravi, je zadevo mogoče tudi dokaj poceni rešiti brez truda in nakupov.

Moj mikro, julij avgust 2011 | Slavko Meško |