Če ravno ne podirate dreves z žago ali pišete receptov za vse prehlajene, čeprav antibiotiki večinoma ne pomagajo, spadate med tisti del civilizacije, ki svoje delo opravlja za takimi ali drugačnimi stroji, po možnosti z napredno elektronsko pametjo. Računalniki in njihovo bližnje in daljne elektronsko sorodstvo z nami komunicirajo prek tipkane besede. No, saj, dvajset let jim že poskušamo dopovedati z lepimi besedami, a so preneumni, zatorej uporabljamo tipkovnice. Take umazane (nekdaj bele) plastične in tiste narisane na zaslonih. Ja, računalniki so prehodili dolgo pot in z nami komunicirajo prek zaslonov, v zadnji generaciji tudi v obe smeri. Ampak v časih, ko je besedica internet pomenila vrsto napolitank, je bilo svoje računalniško ustvarjene umotvore težko prenašati naokoli in jih deliti z drugimi.
Da smo v srednji šoli spis oddali na disketi ali diplomo na CD-ju in pozneje na USB-ključku, se je moral zgoditi pravi mali civilizacijski preskok. Nositi velikih katodnih monitorjev naokoli, da bi nekomu pokazali izračune za statiko za nov stanovanjski blok? Dobro, dobro, malo pretiravamo, ampak včasih so se podatki med računalniki, predvsem pa izdelki, širili po papirju. Stari dobri analogni način je danes že rahlo pozabljen in elektronsko poslovanje je rakava rana samo še najbolj zateženih tajnic v najbolj mamutskih podjetjih. Ampak priznajte, odkar so vaši računalniki poznali tiskalnik, tako malo še niste tiskali. Ja, internet je res okolju prijazen.
Seveda pa je bilo včasih čisto drugače. Tiskalniki so potrebovali pol stoletja, da so našli prostor v naših domovih ali pisarnah in da so postali izpopolnjene naprave, ki znajo natisniti tudi fotografijo. Proces reprodukcije besedil in fotografij se je začel že daleč pred sodobnimi igračkami z znamkami, kot so Benediktinci, ali še pred tisočletjem z egipčanskimi pisarji leta 480. In kar je najbolj zanimivo, tiskalniki so bili prve izhodne naprave sodobnih računalnikov, grafični vmesniki z zasloni vseh velikosti in debelin pridejo na vrsto šele pozneje. Četudi so prvi tiskalniki bolj delali luknjice kot pa kaj pametnega spravili na papir, pa so pri Remington-Randu že leta 1953 sestavili prvi zaresen tiskalnik, ki je služil računalniku Univac. Samo štiri leta pozneje so pri IBM-u že naredili prvi iglični tiskalnik, istega leta pa je luč sveta ugledal tudi sublimacijski tiskalnik.
Natančnejših podatkov, kdaj so ljudje začeli uporabljati tiskalnike, ni. Pač, nenadoma so bili na vaši mizi, z zloveščim zvenečim zvokom, ki je delal drobne pikice, ki so postale črke in fotografije. A vseeno, nekaj prelomnih trenutkov tiskalniška zgodovina, če odmislimo Gutenberga in tisk za množice, vendarle ima.
Moj mikro, Marec April 2013 | Artur Švarc |
