Ko je infrardeči filter na mestu, ta blokira infrardečo svetlobo, prepušča pa vse barve vidne svetlobe. Ta gre naprej prek barvnih filtrov, ki nadzirajo, katera barva (ustrezna valovna dolžina) pade na piko tipala. Kot vemo, je tipalo sestavljeno iz milijonov majhnih pik, ki zaznavajo intenziteto ene od treh osnovnih barv, različni »tipi« pik pa so razporejeni v določenem mozaiku po površini tipala. Pike svetlobni signal pretvorijo v električnega, ki ga procesor fotoaparata zazna in oblikuje barvno usklajeno fotografijo.

Barvni filtri na tipalu so prepustni za infrardečo svetlobo, in če umaknemo infrardeči filter, pada na pike tudi svetlobno valovanje tega spektra. Poleg vidne svetlobe in zato fotografija nekoliko povleče na rdečo (nasičenje rdečega kanala). To je tudi razlog, zakaj imajo fotoaparati infrardeči filter. Infrardeča svetloba na tipalu zmede samodejno ostrenje, saj je ostrenje te svetlobe drugačno kot ostrenje vidne svetlobe. S tem smo imeli tudi sami veliko težav.

Ker pika na tipalu ne ve, kakšna valovna dolžina je svetloba (to uredijo barvni filtri), meri le intenziteto valovanja. Tudi ko na tipalo pride le infrardeča svetloba, je fotografija obarvana. Razlog je spet v barvnih filtrih, ki so različno prepustni za infrardečo svetlobo. Da fotografija vleče še bolj na rdeče, napeljuje na to, da rdeči filtri prepuščajo več infrardeče svetlobe, kot filtri drugih dveh barv (zeleni in modri filtri). Modri spet prepuščajo več kot zeleni, zato je nebo v vijoličastem odtenku. V vsem tem je tudi vzrok, zakaj na zaslonu vidimo sliko, posneto le z infrardečo svetlobo, čeprav je ta očesu nevidna. V resnici ne vidimo infrardeče svetlobe, temveč njeno predstavitev.

KAKO FOTOGRAFIRATI

Po predelavi kompaktnega fotoaparata za infrardeče slikanje smo ugotovili (glej okvir), da je fotografiranje z njim dokaj oteženo. Na marsikaj je treba paziti, da posnamete kolikor toliko uporabno fotografijo. Brez uporabe stojala (stativa) ne gre, saj so potrebni daljši časi osvetlitve, kar pomeni, da fotografiranje iz roke ni možno. Kakšne možnosti pa boste dejansko imeli, je odvisno, kako zmogljiv kompaktni fotoaparat se boste odločili predelati. Osnovni napotki pa so:

Če fotoaparat omogoča, preklopite na ročne nastavitve in nastavite fotoaparat na fotografiranje črno-belih fotografij. ISO-občutljivost naj bo najvišja možna. Potrebni so daljši časi osvetlitve, saj na tipalo fotoaparata pade neprimerno manj svetlobe kot pred predelavo, in čim bolj odprta zaslonka (da spusti čim več svetlobe). Kolikšen bo čas osvetlitve, je odvisno od motiva fotografiranja, predlagamo vam, da se poigrate z različnimi nastavitvami in ugotovite, katera je najprimernejša. Veliko težav je tudi s samodejnim ostrenjem. Makro fotografije s fotoaparatom, ki smo ga predelali, niso možne, lahko smo le nastavili fotoaparat na veliko globinsko ostrino – fotografiranje bolj oddaljenih motivov. Pri fotografiranju bo pomagala možnost prikaza histograma na zaslonu fotoaparata (če obstaja). Če želite imeti kot končni rezultat črno-belo fotografijo, potrebujete široko razporeditev, ki sega od skoraj črne do popolnoma bele. Tudi v tem primeru lahko rečemo le, da se poigrajte z različnimi nastavitvami in ugotovite, katera je najprimernejša.

KAJ POTEM?

Infrardeče fotografije, ki jih mrgoli v spletu, so lepe in atraktivne. Vendar so posnete z namenskim infrardečim fotoaparatom in (ali) potem dodatno obdelane s Photoshopom ali sorodniki. Kaj lahko storite post festum? Najprej lahko odstranite vse barve na fotografiji, če so. Funkcija »razsičenja« (desaturate) ali pretvorba v sivinsko (grayscale) sliko. Uravnotežite nivoje slike, za kar lahko uporabite funkcijo samodejnega uravnoteženja (auto level) ali, če ste bolj vešči, funkcijo krivulj (curves) za ročno prilagajanje nivojev. Ker bo zelo verjetno fotografija nekoliko mehka, lahko v naslednjem koraku uporabite funkcijo maska neostrine (unsharp mask) in se poigrate z različnimi nastavitvami te funkcije.

Prava infrardeča fotografija je ostra, a nekoliko zrnata. Zrnatost lahko dodate tako, da fotografiji dodate šum (add noise). Tudi pri njej preizkusite različne nastavitve. Kot alternativo lahko uporabite tudi funkcijo zrnatosti (grain). Ker imajo lepe črno-bele fotografije sijaj okoli robov, poskušajte uporabiti na koncu še funkcijo zrnatosti.

Lahko pa pustite fotografijo tako, kot je. V vsakem primeru bo drugačna od fotografij, ki jih imate doma. S tem pa boste fotoaparatu, ki bi ga sicer odvrgli v smeti, vsaj za nekaj časa podaljšali življenje. Če nič drugega, se boste malce pozabavali in naučili česa novega.