Zgodovina razvoja tehnologij nas uči, da vedno ne zmaga najboljši. Zmaga najbolj glasen! Tipala fotoaparatov delujejo po enakem načelu, kot so delovala v prvih digitalnih fotoaparatih. So zmogljivejša, občutljivejša, imajo več točk in podobno. Popolnoma drugačni predlogi pa se (še) niso uveljavili v izdelkih široke potrošnje.

Algoritem (program) spremeni letni čas ali vreme na fotografiji glede na preprost besedilni ukaz uporabnika. »Več zime, prosim!« Če bo algoritem na voljo, bo lahko vsak, tudi brez znanja uporabe grafičnih programov, spreminjal fotografije, kakor se mu bo zahotelo.

Povejmo drugače: fotografska industrija se vrača v devetdeseta leta, ko je bila letna rast nekajodstotna, in ne 20- ali 30-odstotna, kot je bila zadnjih nekaj let. Razlogov za to je kar nekaj, večina jih krivi telefone, in za tisti strmi del rasti imajo delno prav. A vrnimo se v leta pred digitalno fotografijo.

Saj veste, v dobi digitalnih fotoaparatov je fotografija nemarno poceni, diskovje tudi in vsi smo veliki umetniki. A kam s fotografijami, še posebno če radi škljocate s hudimi DSLR-ji z visokimi ločljivostmi? Navadno obležijo neselekcionirane po raznih mapah na disku računalnika ali pri tistih manj veščih ostanejo kar na pomnilniških karticah. Oboje seveda kliče po katastrofi, ko nekoč odpove strojna oprema, a tokrat se ne bomo posvečali storitvam shranjevanja fotografij ali organiziranju in kopijam na zunanjih diskih, DVD-jih ali kaki bolj abstraktni shrambi. Torej če niste ravno hudo introvertirani, potem bi svoje fotografske zadeve gotovo radi pokazali drugim.

Škatle za čevlje, kamor so včasih romali negativi, že nekaj časa ni več oziroma so romale na podstrešja ali v kleti, nadomestil jih je vsemogočni osebni računalnik.

Tilt-shift kot ime uporabljamo tako za posebne fotografske objektive kot tudi za zvrst fotografije. Gre za objektive, pri katerih je mogoče lečo premikati vzporedno z ravnino senzorja ali fotografskega filma ali pa lečo zavrtimo po eni od osi. V junijski številki se je kolega Alan Orlič v članku Zvrnjeno in premaknjeno posvetil fizičnemu delu, torej objektivom, trenutni ponudbi in cenam, tokrat pa nekaj več pojasnjevanja, prakse in tega, kako to napraviti z računalnikom.

Dobra fotografija nastane, ko v pravem času najdemo pravi motiv in ga posnamemo z optimalnimi nastavitvami fotoaparata. Včasih pa se zgodi, da nam za res dobro fotografijo nekaj malega zmanjka. V tem primeru pridejo do izraza programi za obdelavo fotografij. Ti vsebujejo nekaj skorajda standardiziranih funkcij, ki jih lahko uporabimo za izboljšavo večine posnetih fotografij.

Manj znana prednost digitalne fotografije je digitalno podpisovanje slik neposredno na fotoaparatu. S tem lahko imetnik fotografije preveri, če je slednja res avtentična in torej ni bila spremenjena (popularno shopped). Zmožnosti se poslužujejo predvsem sodišča in drugi pravosodni organi, v nevladni sferi pa časopisi, ker želijo od svojih fotografov dobiti originalne vsebine.

Kupili nov fotoaparat, ki je seveda svetlobna leta boljši od starega. Kaj storimo s starim? Prodamo ga težko, ker tehnologija tako hitro napreduje, da je včeraj kupljen fotoaparat jutri že zastarel. Ker še deluje, ga ne vržemo stran, namenimo mu pokoj v omari, ki jo imamo ravno v ta namen. Da spravljamo stvari, ki bodo morda kdaj prišle prav. Zakaj ga torej ne bi predelali? Tako, da bo recimo fotografiral v infrardeči svetlobi. Morda se v omari skriva tudi kakšna stara disketa, ki jo bomo uporabili za čisto drug namen.