Elektronska naprava ni nikoli »komplet«.Gre za sistem sestavnih delov, med katerimi so eni nagnjeni k hitrejši odpovedi kot drugi. Tipičen primer je mobilni telefon, kjer je verjetneje, da bo prej odpovedala baterija kot kaj drugega. In ko baterija ne zdrži več niti en dan, je uporaba mobilnika omejena, če ne nemogoča. Prenosni računalnik ima med vsemi napravami največ takih delov, ki so podvrženi (pre)hitri okvari. Matična plošča, trdi disk, zaslon, baterija, pogoni so stisnjeni v majhno in kompaktno ohišje, kjer je hlajenje, ki je pomemben element z močnim vplivom na življenjsko dobo, oteženo, svoj delež h krajši življenjski dobi pa prispevajo temperaturne razlike, mehanski stres in vibracije, ki so stalnica pri uporabi in prenašanju prenosnika. Sestavni deli so morda še bolj stisnjeni v ohišje mobilnika, ta pa je dejansko stalno nekje zunaj in že preprosti nasveti, kot je, da mobilnika nikoli ne puščajte na soncu na mizi, imajo lahko pozitiven vpliv.

To pa še zdaleč ni vse. Hiter razvoj tehnologije, dodajanje novih, potrebnih ali nepotrebnih elementov v mobilnik, subvencionirana ponudba mobilnih operaterjev in še bi lahko naštevali so krivi, da je mobilnik zastarel, še preden pokaže prve znake okvare. Je pa »staranje« moč vsaj delno omiliti z rednimi nadgradnjami vdelane vprogramske opreme (firmware). Staranju, resda počasnejšemu, so podvržene tudi »stacionarne« naprave, televizorji, tiskalniki, namizni računalniki in podobno, vendar je tudi pri teh moč nekaj storiti, da zdržijo dlje.

VROČ, DA BI LAHKO JAJCA PEKLI

Procesor deluje »v teoriji« stabilno. Proizvajalci trdijo, da je življenjska doba nekje med 30 in 50 tisoč urami, pod pogojem, da delujejo v normalnih razmerah. Če računalnik vsaj dan v letu deluje 8 ur, to pomeni vsaj 10 let, če pa le 4 ure, pa 20 let. V tem času vsak normalen uporabnik računalnik vsaj nekajkrat zamenja zaradi napredka tehnologije. Toda procesorji se v praksi kvarijo pogosteje. Zakaj? Trik je v razumevanju pogoja »normalne razmere«. Te naj bi pomenile, da procesor ves čas deluje optimalno hlajen in znotraj specifikacij. Če ravno ne povečujete hitrosti delovanja procesorja (overclock), potem lahko slednje mirno zanemarite. Težje pa je ves čas zagotoviti optimalno hlajenje. Ventilator nad procesorjem deluje kot majhen sesalnik, ki dovaja okoliški zrak, ta pa med kroženjem skozi hladilna rebra odvaja odvečno toploto. V zraku so prašni delci, ki se nalagajo na lopaticah ventilatorja, kar zmanjšuje njegovo učinkovitost, odvajanje toplote je manj učinkovito, procesor je toplejši, to pa zmanjša njegovo predvideno življenjsko dobo (predvidena doba se eksponentno manjša z višanjem temperature delovanja). Življenjsko dobo lahko ohranite na predvidenem nivoju z rednim čiščenjem notranjosti računalnika in vseh ventilatorjev, ki so v njem. Z ustrezno programsko opremo pa lahko spremljate temperaturo, ki naj ne bi presegla 50 stopinj Celzija, ko računalnik miruje (je vklopljen, vendar procesor ni preobremenjen) oziroma 75 stopinj pri največji obremenitvi.

Višje temperature (do 90 stopinj) so običajne pri zmogljivejših grafičnih procesorjih. Tudi pri slednjih velja, da se njihova življenjska doba zmanjšuje z višanjem temperature. Grafični procesor pa se segreva, ko je obremenjen, to pa je največkrat, ko poganja grafično zahtevno igro. Manj igranja torej, pa bo življenjska doba daljša. Teoretično bi lahko tudi zmanjšali takt delovanja grafičnega procesorja, vendar je vprašanje, koliko je to smiselno, ker bi potem igra verjetno delovala počasneje. Pri grafičnih karticah v povezavi z zahtevnimi igrami je tudi pričakovano, da se kartica menja na dve do tri leta.

Od temperature je odvisno tudi delovanje pomnilnikov. Ti so sestavljeni iz milijonov majhnih tranzistorjev, ki so čez čas in tudi zaradi visokih temperatur, podvrženi okvaram. Zaradi okvarjenega tranzistorja se bit ne shrani oziroma ga ni moč prebrati, kar lahko povzroči nestabilno delovanje računalnika ali njegovo sesutje. Na voljo imate programsko opremo (na primer Memtest 86), ki zna preverjati »kakovost« pomnilnika, natančneje njegovih pomnilniških celic, in če najde napake, je možno, da bi pomnilnik deloval bolje pri nižjem taktu. Na primer, frekvenco pomnilnika lahko s 1066 zmanjšate na 800 MHz in še enkrat zaženete omenjeni program. Če pa se izkaže, da je pomnilnik še vedno problematičen, je ceneje kupiti nov pomnilniški modul kot nov računalnik in tako podaljšati njegovo življenjsko dobo.

Pri procesorjih in pomnilnikih je bistveno vzdrževanje optimalne temperature. Čiščenje je eno od opravil, ki pri tem pomaga, lahko pa tudi zamenjate hladilnike in ventilatorje za boljšimi, če opazite ali mislite, da vgrajeni niso pravšnji. Veliko težje pa je to pri prenosnih računalnikih, kjer smo pred enakimi problemi, vendar zaradi kompaktne zgradbe, kjer ni nujno, da so ventilatorji taki, ko bi morali biti, temveč jih lahko v ohišje vgradijo, veliko možnosti za vgradnjo boljšega hlajenja pa nimamo. Razen morda nakup dodatnega podstavka z vdelanim ventilatorjem, ki se nato napaja prek vrat USB in hladi dno prenosnika.

Moj mikro, september 2011 | Jan Kosmač |