Slovenski razpored tipk na računalniški tipkovnici je še vedno odvisen predvsem od ekonomske upravičenosti in velikosti posameznih segmentov slovenskega računalniškega trga. Lahko pa si skoraj poljubno tipkovnico brez večjega truda ter z nekaj znanja in natančnosti pri delu izdelamo tudi sami.

Poletje je, več smo zunaj in bližje vodi. Nesreča ne čaka in telefon nam pade v vodo. Kaj storiti? Predvsem naj vas ne zgrabi panika. Če želite telefon rešiti, morate ukrepati hitro in po pameti. Voda je strup za vsako »električno« napravo. Je namreč električno prevodna in v stiku z napravo steče tok tudi tam, kjer ne bi smel. Zato pride do kratkega stika, zaradi katerega se preveč segrejejo električne komponente, ki lahko pregorijo. Bolj kot sladka je nevarna slana voda. Ta namreč zaradi v njej raztopljenih snovi razžira nekatere kovine, poleg tega pa za seboj pušča solne kristale, ko izhlapi.

Oglasi nas zadnje čase prepričujejo, da potrebujemo dostop do TV-programov vedno in povsod. Zato nam, seveda za plačilo in po navadi z veliko omejitvami, ponujajo bolj ali manj posrečene rešitve, ki nam omogočajo sprejem TV-programov na pametnih telefonih, tablicah in osebnih računalnikih.

Če še niste uporabnik naprave z vdelanim operacijskim sistemom Android, se morda sprašujete, kakšen je sploh ta operacijski sistem, in morda niste prepričani, ali vam bo sploh všeč. Morda zaradi tega odlašate z nakupom tovrstne naprave. Na srečo pa lahko vse skupaj preizkusite tudi na domačem računalniku.

Razvoj vsekakor teži k temu, da bodo TV-sprejemniki čedalje pametnejši in nam bodo ponujali vedno več za enak ali manjši denar. Čeprav je tehnologija za to, kar obljubljajo proizvajalci za prihodnost, že tu, se lahko vprašamo, zakaj ne moremo kupiti zares pametnega TV-sprejemnika že danes. Morda pa si ga lahko sami omislimo?

Pametni telefni in tablični računalniki so opremljeni z zasloni na več dotikov, ki delujejo po načelu kapacitivnosti, zato prepoznajo dotik prsta, ne pa tudi peresa. Peres zanje sploh ne potrebujemo. Vendar če poznamo načelo delovanja plasti nad zaslonom, ki zaznava dotike, potem si lahko pero sami naredimo v nekaj minutah.

Pred leti smo pisali o načrtovani življenjski dobi elektronskih naprav, pri čemer smo izpostavili, da se ta krajša, za to pa poskrbijo izdelovalci z vgradnjo delov, ki prvi odpovejo, in z rednimi predstavitvami novih, »izboljšanih« modelov. Neumno, a tako je. Če naprava po dveh ali treh letih začne odpovedovati, popravilo bodisi ni več mogoče ali pa se preprosto ne izplača. Celoten sistem je oblikovan tako, da spodbuja kupce k novemu nakupu, namesto k pametni uporabi in vsemu, kar lahko naredijo sami, da bi podaljšali življenjsko dobo obstoječe naprave.