Ko je zadeva tako daleč, da ne pomaga več niti poskus vplivanja na računalnik z lepimi mislimi, je pravi čas za ponovno namestitev operacijskega sistema Windows. Če tega še niste delali, naj vas opozorimo, da je to dokaj neprijetno opravilo. Če ne zaradi drugega zato, ker običajno vključuje tudi tisti neprijetni del: formatiranje obstoječega diska. To pa je postopek v smislu »nič več ne bo, kot je včasih bilo«. Vključuje tisto znano nervozo, ko nismo čisto prepričani, ali smo iz starega sistema res pobrali vse, kar bomo potrebovali tudi v novem.

Kakor koli že, ko se lotimo ponovne namestitve sistema, nas čaka kar nekaj nalog in tudi različne možnosti. Načelo je tako, da najprej naredimo rezervno kopijo vseh pomembnih podatkov in morebiti tudi programov v računalniku, nato pa izberemo enega od načinov ponovne namestitve Windows. Načinov je namreč več in vsak je malo drugačen. Seveda je v trenutku, ko je treba začeti z delom, najboljši tisti, ki ga imate na voljo. Ko bo postopek končan boste videli, ali vam je ustrezal. Če ni, se naslednjič raje bolje pripravite in izberite tistega, ki bo manj boleč. In kakšni so ti načini?

OBNOVITVENI DISK PROIZVAJALCA

Obnovitveni disk proizvajalca je simpatična rešitev, ko je operacijski sistem treba na novo namestiti, a je zadnje čase manj na voljo, saj se proizvajalcem nekako ne da več ubadati s takšnimi uslugami. Raje zaslužijo čim več s čim manj truda. Tako je takšna rešitev za namizne računalnika skoraj že fantastika, med proizvajalci prenosnikov pa se še tu in tam najde. Zadeva je sicer silno preprosta. Gre za nekoliko spremenjen namestitveni optični disk, torej DVD, na katerem se po namestitvi operacijskega sistema samodejno sproži tudi namestitev potrebnih gonilnikov in morebitne programske opreme, ki je bila ob nakupu nameščena v novem računalniku. V nekaterih primerih zadeva ni na optičnem disku, ampak je shranjena na ločeni, včasih tudi skriti particiji trdega diska, vse skupaj pa zaženete s posebnim programom, ki je ob nakupu računalnika že nameščen. Ker ni univerzalnega recepta, je najbolje pogledati, kaj piše v navodilih za uporabo.

Ne glede na način, kako je zadeva izvedena, je takšna namestitev enaka kot »ročna« namestitev operacijskega sistema, le da ne zahteva toliko uporabnikovega dela. V glavnem je treba zadevo zognati in določiti osnovne parametre, kam bo operacijski sistem nameščen, pozneje pa lahko uporabnik pozabi na vse skupaj, dokler namestitev ni končana.

OBNOVITVENI DISK UPORABNIKA

Obnovitveni disk je mogoče izdelati tudi ročno ob namestitvi določenih različic operacijskega sistema Windows. Le ob vprašanju čarovnika, ali naj vam izdela varnostni disk, je treba odgovoriti pritrdilno in imeti na voljo prazen optični medij.

Tretja različica obnovitvenega diska je primerna tistim, ki so bolj veščim računalnika. Na voljo so namreč programi, ki uporabniku pomagajo izdelati namestitveni disk, na katerem bodo operacijski sistem in vsi gonilniki in programi, ki jih uporabnik želi namestiti vsakič, ko je to potrebno. Pogosteje se izdelave takšnih diskov lotevajo tisti, ki sestavljajo računalnike, in skrbniki računalniških sistemov v podjetjih. Seveda pa ni nič narobe, če si tak disk izdelate tudi za domačo uporabo. Samo nekaj več znanja potrebujete in ustrezno programsko opremo.

Moj mikro, december 2011 | Slavko Meško |