Praktično vse razvite države so morale plačevati davek v obliki nenehnih posodobitev sprva zelo pomanjkljivih kartografskih podatkov, ki so na trg kapljali najprej v letnem, nato pa v polletnem ritmu. Kdor je želel biti na tekočem, je moral nove karte kupiti vsaj vsako leto, ko so dodali še kakšno na videz manj pomembno cesto.
Kako se je vse skupaj začelo, smo lahko videli v Sloveniji ob koncu lanskega leta, ko je Navteq našo državo prvič vključil med svoje zemljevide. Z eno besedo: bedno. Že res, da si brez težav našel naslov v Ljubljani, tudi tranzitni potnik je našel pot od avstrijske do hrvaške meje, to pa je bilo tudi bolj kot ne vse. Ker smo takrat že imeli dovolj kakovostno karto, ki jo je za Garmin izdelal Monolit, je bilo vse skupaj še toliko slabše.
To so spoznali tudi pri Navtequ in kasneje še pri Tele Atlasu, zato so naslednjo različico karte, ki je v navigacijske naprave našla pot ravno v teh tednih, zasnovali tako rekoč popolno. Je pa veliko vprašanje, ali bi se to zgodilo, če ne bi bilo lokalnih ponudnikov; takšnih kot je Monolit, je zraslo polno tudi v drugih nepokritih (beri: vzhodnoevropskih) državah.
Da gre pri kartografiji za velike denarje, dokazujeta tudi milijardna nakupa Tele Atlasa in Navteqa s strani TomToma oziroma Nokie. Pri prvem nakupu je prste vmes vtaknil tudi Garmin in s tem povlekel dve potezi: Navtequ je dal jasen signal, da lahko izgubi rednega odjemalca kart, Tele Atlasu pa povišal ceno, s čemer je oziroma bo prispeval tudi k slabšemu rezultatu svojega največjega konkurenta.
To, da bosta ponudnika kart odslej del podjetij, ki te karte nujno potrebujeta za svoje navigacijske naprave (ja, tudi Nokia je z velikimi koraki stopila na ta trg), za uporabnike naprav drugih znamk ni nujno dobra novica. Zato si lahko obetamo, da bodo postali pomembnejši lokalni ponudniki, ki so v teh letih pridobili dovolj znanja, da lahko v omejenem okolju kakovostno konkurirajo velikima dvema. Toda, pozor: ti lokalni ponudniki se lahko združijo in ponudijo kartografijo za vse države, a pri tem še vedno ostanejo samostojni. Prodaja navigacijskih naprav je dovolj visoka, da uspeh ne bi smel izostati.
Seveda pa uporabniki, ki z navigacijsko napravo dobijo vso potrebno kartografijo, ne bodo več pripravljeni doplačevati za lokalne zemljevide, pa čeprav bi bili ti lahko natančnejši. Skratka, trg navigacijskih naprav v prihodnosti bo popolnoma drugačen, kot ga poznamo danes. Zato nakup velikih kartografskih podjetij ne pomeni, da bodo majhna izgubila svojo priložnost, hkrati pa se bosta morala tudi Navteq in Tele Atlas z novima lastnikoma močno potruditi in se usmeriti na nova področja, ki bodo ponovno vzpodbudila prodajo kart. Trg še nikakor ni nasičen, hkrati pa je lačen novosti, ki bodo olajšale iskanje ciljev in omogočile poosebljanje delovanja navigacijskih naprav. Tudi ali predvsem v državah, kakršna je Slovenija, ki za velike ponudnike očitno ni dovolj zanimiva, dokler jih ne izzove lokalno podjetje.
Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Boštjan Okorn
