Internet je trenutno anarhija. Kar je v redu, saj lahko počnemo marsikaj. Kdorkoli bo zdaj to poskušal omejiti, naj bo prepričan, da bo naletel na velikanski odpor. Internet je še edino mesto, kjer si lahko prek različnih virov ustvarite svojo sliko takšnega ali drugačnega stanja, ne pa da nam vsi mogoči pritiski hočejo ali potvoriti resnico ali si jo prilagoditi lokalnim šegam in navadam.

Ima pa ta anarhija tudi svoje pomanjkljivosti. In to je prost dostop do vsega. Največje težave so seveda različne organizacije, ki skušajo vaše vse bolj dojemljive malčke, otroke, mulce in (ali) smrkavce prepričati, da tisto, kar počnejo pri njih, je pa vse naj in oh. Dobro, se strinjam, da jim je treba pokazati svet tudi v svoji kruti razsežnosti. Recimo, da je življenje marsikdaj vse prej kot uživanje. Vendar verjemite, da ne želite videti (niti jim pokazati), kako neka idiotska stranka zaradi svojih prepričanj da javno obglaviti človeka. Razen če imate drugačne nazore o svetu kot mi »navadni« smrtniki.

Kako to preprečiti? Navadno je to jalovo početje. Zaklepanje računalnikov v sobe večkrat ne obrodi sadov. Bo šel pa vaš otrok ali najstnik drugam, kjer mu bo vse dostopno. Verjetno nočete, da poseda ob pivu v internetnem lokalu. Ali pa si bo naredil dvojnik ključa, ko vas ne bo, in bo to delal še naprej. Moje mnenje je (seveda se lahko ne strinjate), da jim moramo dati dostop do računalnikov in interneta. Po možnosti naj bodo to njihovi računalniki, ne vaši službeni. Pa tudi vaši zasebni ne, kjer imate shranjeno še kaj pomembnega. Da vam recimo triletnik ne kupi bagerja prek eBayja. Vendar vse znotraj določenih omejitev. Prva omejitev je lahko časovna. Od kdaj do kdaj. Gotovo nočete, da se razvijajoče se bitje spremeni v imbecila brez osebnih stikov ter plava le v svetu bitov in bajtov in srečuje svoje (isto misleče) virtualne »junake« le prek zaslona.

Omejevanje uporabe programov in iger zgolj zato, ker neki psiholog ali skupina isto mislečih ljudi trdi, da je to pač neprimerno za določen del sveta, je morbidno. Ali si vedno daste soliti pamet od drugih? Mar ni tisto, kar je prepovedano, tudi najbolj zaželeno, obiskano, kupljeno, uporabljano ...

Zelo podobno je v nekem drugem medijskem svetu. Kaj danes gledate na televiziji? Telenovele, ki poneumljajo duh in telo, novice, ki niso nič drugega kot sami masakri, nategi z vseh strani, žalostne zgodbe, kri in še enkrat beda. To je življenje? Sem pa že raje nekje skrit, izoliran od tega poneumljanja, pa »postrelim« vse, kar digitalno leze in se plazi.

PREPOVEDAN SAD JE NAJSLAJŠI

Mar ne mislite, da mora imeti vzgoja pri tem kaj vmes? Vsak nadebudnež z normalnim IQ-jem mora ločiti, kaj je prav in kaj ne, kje je realnost in kje se začne drug, navidezni svet. Če vi ali vaš otrok ne sodite v to kategorijo, mi je zelo žal. Pogovor navadno pomaga, ne pa prepoved. Slednja rodi še večjo potrebo in slo po tem, kar je prepovedano. Človek ima že od začetkov rad tisto, kar je prepovedano.

Kaj pa večno »zanimiva« pornografija? Internet je te poln. Res je tega veliko, vendar kako to preprečiti oziroma omejiti dostop do teh strani? Verjemite, težko. Če vaš otrok tega ne bo gledal doma, bodo pa skupaj drugje. V skrajnem primeru bo ponastavil vaš priljubljeni komunikator za povezavo s ponudnikom kabelske televizije in vaših gesel kar naenkrat več ne bo na vseh tistih kanalih, ki za zajtrk ponujajo ženske in konje. Pa tudi v bližnji videoteki bo dobil tovrstnega »študijskega« gradiva na pretek. Ne vem sicer, zakaj se jim s tovrstnim početjem tako mudi. Prsi in zadnjic bo v življenju še na pretek. Zamujenih poučnih otroških aktivnosti, npr. z lego kockami, pa je škoda.

In če smo še vedno pri tem, da hočete otroke omejevati, se seveda dobijo programi, ki vam to omogočajo. Seveda, starši smo vse bolj ozaveščeni, še bolj pa prodajalci, ki vam bodo prodali kar precej tega. Najlažje je seveda, če znate postaviti domači strežnik, ki bo namesto vas tako spremljal kot tudi filtriral vse mogoče vplive. Težava je v tem, da je zadeva lahko dražja za vaš žep, pa tudi vzdrževati jo je treba.

Če recimo filtrirate besedo torrent ali porn, ne boste prišli v spletu niti do svojih novičarskih strani, ki so pravzaprav čisto legalne, samo opisujejo eno ali drugo zadevo z drugega, navadno sprejemljivega zornega kota. Omejevanje točno določenih strani? »Malo morgen«, kot pravijo. To je Sizifovo opravilo, ki mu ne pride do dna nobena organizacija. Dovoljevanje samo za vas sprejemljivih strani? Hmm, kaj pa je za vas sprejemljivo? Boste vedno sedeli poleg otroka in mu odpirali strani ter pred njim najprej preverili, ali je ta stran sprejemljiva? Ali mu boste dali dostop spet samo do strani, ki jih sami obiskujete? Pa mislite, da imate enake interese, da gojite enake konjičke ali gre samo za vsiljevanje volje drugemu. Povedano drugače, iz svojih otrok delate klone samega sebe. Spet bo ta nadebudnež šel drugam. Marsikaj je subjektivno. Z marsičem se ne strinjamo. Zato pravim, svoje otroke morate poznati, jim zaupati ter jih malo tudi privijati, da se uvedejo v življenjske, navadno naše tirnice. Vse drugo postori narava.

Če si še vedno želite nadzorovati svoje otroke, pa preglejte spodaj opisane možnosti za njihov spletni nadzor. Upoštevajte, da se lahko to zgodi tudi vam. Se boste pri tem dobro počutili?

Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Aleš Farkaš |