
Windows Vista in Windows XP
Operacijski sistem Microsoft Vista že ima osnovne filtre in nastavitve. Vendar pozor, ne vse različice. Vista Business za poslovno rabo je nima. Tako da v svojem službenem prenosniku tega ne boste mogli narediti. Imajo pa to različice Home Basic, Home Premium in največja Ultimate. Osnovno jedro vam bo pomagalo ustvariti okolje z omejitvami, kaj lahko otrok počne z računalnikom. Se pravi, katere programe in igre lahko poganja, katere spletne strani lahko uporablja in kdaj lahko to počne. Slednje je največja varovalka, da vaš otrok ne bo uporabljal ničesar zunaj predvidenega časa. Pazite le, da zaklenete BIOS-ove nastavitve in da se vaš časovni sinhronizator stalno povezuje s časovnim strežnikom, kjer pobira prave vrednosti ure in datuma. Otroci so pametnejši od vas – to je prvo pravilo. Če ne ena možganska celica, pa jih veliko skupaj da presenetljive rezultate. Zelo dobro je treba premisliti, kaj delate.
Vse skupaj je postavljeno na vidno mesto, je precej preprosto in priročno za nastavljanje, tako da s tem ne boste imeli težav. Večja težava se bo pojavila pri spletnih straneh, ki jih otroku dovoljujete, da si jih pogleda. Zadeva poteka prek izbiranja omejitvene ravni za samodejno blokiranje vsebine.
Za vsebine, ki jo želite blokirati, so na voljo štiri omejitvene ravni. Visoka je primerna za otroke med 8. in 12. letom. Dovolite ogled le res otroških vsebin in dovoljenih spletnih vsebin. Posamezna spletna mesta lahko še vedno dovolite ali blokirate, če jih dodate na seznam dovoljenih ali blokiranih, ne glede na izbrano omejitveno raven. Srednja raven je namenjena drugim, s tem da se blokirajo zvrsti na podlagi spletne vsebine. Še vedno pa si lahko otrok ogleda, kar mu dovolite. Brez filtra za posameznika pomeni, da mu dovolite vse. Da se pa filter nastaviti tudi po meri. Posamezna spletna mesta lahko še vedno dovolite ali blokirate, če jih dodate na seznam dovoljenih ali blokiranih, ne glede na izbrano omejitveno raven. Vsebino lahko omejite tudi s filtri za vsebino. Ti so privzeti, in pomembni so recimo pornografija, sovražni govor, mamila, kockanje ...
Vse skupaj si lahko ogledate še v datoteki z dnevniškimi zapisi, kjer boste izvedeli, kaj se dogaja in kaj delajo. Seveda pa lahko znotraj posameznega uporabnika uredite tudi, kdaj se lahko otrok prijavi v sistem. Na voljo je torej osnovna zaščito za spletne vsebine in določene programe.
Stari dobri Windows XP je še pri nas. In v osnovi je doma tudi največkrat uporabljan operacijski sistem. Težava je, da v osnovi nima vgrajenega starševskega nadzora. Zato je treba najti bližnjico ali pa se nekako dokopati do brezplačnega dodatka, imenovanega Live Family Safety Filter. Tega Microsoft ponuja zastonj prek svojih virov MSN Live.
Vse se ureja prek spleta in je zelo podobno Vistinemu filtru. S to razliko, da je treba podati uporabnikovo ime in e-poštni naslov, s katerim potem nadzirate otroke.
PROTIVIRUSNI PROGRAMI
Skoraj vsi sodobni in dovolj napredni paketi protivirusne zaščite omogočajo starševski nadzor. Kar je v redu. Težava je v tem, da so to najdražji paketi. S pazljivostjo in preprečevanjem dostopa pa je zelo podobno kot pri nadzoru v Windows XP in Visti. Filtri se posodabljajo, nanje imate delno tudi sami vpliv. Težava tovrstnih programov je, da niso specializirani za tovrstno početje, saj je njihova primarna dejavnost drugje. Dobra stran pa da jih, ko enkrat delujejo, imate v računalniku.
Redko kateri ima kaj več osnovni starševski nadzor, nekateri pa vendarle ponujajo zelo dobro možnost, ki jih sam Windows nima. Imenuje se filtriranje spleta po ključnih besedah. Vnesete pač slovar vsega, kar utegne biti za vas sumljivo. Program pa nato blokira dostop do vsebine, če najde ključno besedo v njej. In kaj se rado zgodi, da ne pridete do čisto legalnih strani, ker se je tam nekje našla ena od teh ključnih besed.
Žalostno je da prav nobeden od brezplačnih protivirusnih programov te možnosti ne ponuja, in tudi sicer ni nikjer na voljo kot brezplačna rešitev.
Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Aleš Farkaš |