Moderni vmesnik

Gumba »start« s pripadajočim menijem ni več. Zamenjal ga je moderen vmesnik, ki si ga lahko predstavljamo tudi kot celostranski začetni meni. Malce privajanja na nov vmesnik je potrebno, nato pa hitro dojamemo, kje je kaj in kako izvesti zastavljeno opravilo. Da dobimo seznam vseh nameščenih programov, potegnemo s prstom po zaslonu navzgor ali pa kliknemo desno tipko miške, da se spodaj prikaže vrstica z možnostmi, kjer izberemo »vsi programi«. Če poznamo ime iskanega, je dovolj, da začnemo na začetnem zaslonu tipkati, odpre se iskalnik, ki omogoča filtriranje iskanega po aplikacijah, nastavitvah ali datotekah.

Začetni zaslon je dobro oblikovan in vsebuje veliko podatkov, med drugim tudi tiste, ki jih zagotavljajo nekatere aplikacije (na primer vreme). Sami lahko nastavljamo, kjer na zaslonu je kaj, s pritiskom na ploščico (klik) in vlečenjem na novo mesto. Obstoječe ploščice se temu samo prilagodijo. Za vsako aplikacijo, program, ki ga namestite, se samodejno oblikuje nova ploščica, sami pa jih lahko dodate za že obstoječe aplikacije. Ko je ena stran premalo, se vmesnik razširi na novo stran. Če naprava nima na dotik občutljivega zaslona, za povečevanje ali pomanjšanje pritisnemo tipko CTRL in nato obračamo kolešček miške (ali pritiskamo kombinaciji tipk CTRL + in CTRL -). Podobno prilagajamo začetne zaslone, med drugim lahko oblikujemo skupine aplikacij in podobno. Možnost, da aplikacije uvrščamo v skupine, daje vmesniku večjo preglednost.

Kljub vsemu pa je ta vmesnik narejen za naprave z na dotik občutljivim zaslonom, zaradi česar je delo z njim hitrejše in bolj naravno. Microsoft očitno verjame, da bodo v prihodnosti imeli vsi računalniki na dotik občutljive zaslone. Do takrat pa se bomo mučili s tem zaslonom ali pa preklopili na tradicionalno namizje.

Več zaslonov

Program zaženemo, ko kliknemo na na njem pripadajočo ploščico ali na ikono v tradicionalnem namizju. Program se zažene v celostranskem oknu. Če ga zgoraj primemo in povlečemo na levi oziroma desni rob (če ga povlečemo prek spodnjega roba, ga zapremo), se velikost okna preoblikuje v ozek stolpec oziroma v manjše okno v namizju, večji ostanek zaslona pa je na voljo za drug program. Starejši programi ne delujejo z modernim vmesnikom, in čeprav imajo svojo ploščico, se pri aktivaciji in zmanjšanju okna prikaže tradicionalno namizje. V modernem vmesniku imamo lahko na zaslonu hkrati okna – prikaz dveh programov, med vsemi odprtimi pa se premikamo s tipko Windows. V tradicionalnem namizju imate lahko hkrati odprtih »n« programov.

Na vseh napravah podoben

Ena od močnejših funkcij »osmice« je sinhronizacija nastavitev. To naj bi pomenilo, da imamo lahko na vseh naših napravah enako podobo vmesnika, kar pa ni popolnoma res, saj imajo naprave različne strojne zmogljivosti. Tablični računalnik ima lahko manjši zaslon od zaslona namiznega računalnika, zato se pri teh napravah začetni zaslon prikaže z različno porazdelitvijo ploščic. Prav tako pa te tudi po velikosti niso enake. Sinhronizirate lahko med drugim tudi gesla, nastavitve aplikacij, zgodovino brskanja in podobno. Da pri tem ne bi prišlo do zlorab, je Microsoft, ki za »osmico« pravi, da je njegov najbolj varen sistem do zdaj, vgradil dvostopenjsko avtorizacijo.

Varnost

V preteklosti smo imeli dosti za povedati glede varnosti Microsoftovih operacijskih sistemov, dejstvo pa je, da se varnost iz različice v različico izboljšuje. A sistem ne more ščititi pred uporabnikovo lastno neumnostjo, in ker je sistem tudi zelo odvisen od spletnih storitev, je še kako pomembno, da uporabnik zanje izbere kar se da močna gesla. Poleg znakovnega gesla lahko oblikujete vizualnega, pri katerem na zaslonu naredite tri geste.

Samo prvi račun, ki ga naredite v sistemu, ima administrativne pravice in le administrator lahko odpira nove račune in namešča programe. Nekatere aplikacije, kot je na primer brskalnik Chrome, lahko namestite prek standardnega računa, večine pa ne. »Osmica« ima funkcijo SmartScreen, ki preprečuje, da bi nevede namestili s škodljivo kodo okužen program iz interneta. To počne tako, da preverja njegov digitalni podpis (»hash«) z zapisanimi v bazi podatkov. Če je program videti legalen, podpisa pa se ne ujemata, dobi uporabnik opozorilo. V »osmico« pa je integriran tudi Microsoftov lastni protivirusni program Defender.

»Osmica« ima poleg tega boljšo zaščito pomembnih sistemskih datotek in nov sistem za upravljanje s pomnilnikom, ki je bolj odporen na napade. Moderne aplikacije delujejo v peskovniku, kar pomeni, da so izolirane od drugih aplikacij in imajo manj možnosti dostopa do pomembnih sistemskih virov.