Že ob prejšnji različici distribucije je bilo največ govora o novem uporabniškem vmesniku Unity. Ta je bil deležen zelo polariziranih ocen – od tega, da je bil nekaterim neznansko všeč, pa do tega, da so ga prav sovražili. In slednjih je bilo precej več. Unity je namreč delo s sistemom naredil precej okorno, posebej za tiste, ki so bili navajeni »klasičnega« dela z grafičnim vmesnikom GNOME. Vsebino je bilo kar naenkrat težko najti, saj stvari niso bile več tam, kjer smo jih bili navajeni, poleg tega pa je bil sistem dokaj hroščat. Neki uporabnik je Unity opisal kot operacijski sistem za pametne telefone, ki je zasedel njegov računalnik.
Ubuntu 10.11 oziroma Oneiric Ocelot naslavlja precej teh težav. Pa se najprej posvetimo »kozmetiki«. Ta je običajno dokaj subjektivna zadeva, tako da je kritike treba jemati nekoliko z rezervo. Kakor koli že, Unity ostaja in treba je stisniti zobe ter ga nekako usvojiti. So pa snovalci zadevo le naredili priročnejšo. Tako imenovani »Dom pregledne plošče«, kot je malce neroden prevod elementa Dash, ki je okrajšava za Dashboard, nekakšno armaturno ploščo sistema (kar pa tudi ni ravno posrečen prevod), je zdaj pomaknjen v vrstico hitrega zagona, kar je bolj logično kot pa tisti levi zgornji kot, kjer nismo vedeli, ali gre za grafični okrasek ali uporabno bližnjico. Zdaj je to povsem jasno. Krepko je izboljšana funkcija iskanja po programih znotraj te krmilne plošče, kot bi jo avtor teh vrstic raje imenoval, saj je iskanje razdeljeno v kategorije glede na uporabnost: kategorijo programov, zbranih v skupine glede na namembnost, kategorijo programov, zbranih glede na pogostost uporabe, časa namestitve in predlogov za namestitev, kategorijo dokumentov ter kategorijo glasbe oziroma multimedijskih vsebin. Znotraj vsake kategorije pa lahko elemente še dodatno filtriramo glede na namembnost, tako da je iskanje dokaj preprosto. Kljub izboljšavam pa zadeva še vedno zahteva precej »miselne tolerance«. Bodo je pa veseli tisti, ki radi nameščate veliko programov, saj bo brskanje med njimi tako precej lažje.
Canonical je dodal precej mišic tudi gumbu za ugašanje. Pod njim se zdaj skriva precej več kot le ukazi za takšno ali drugačno ugašanje računalnika. Zdaj so tu tudi bližnjice do sistemskih nastavitev, urejevalnik začetnih programov, program za posodobitev sistema, ter dostop do tiskalnika, optičnega bralnika, spletne kamere in podobnih naprav.
Seveda pa zunanji videz ni vse. Sprememb je še veliko in vseh na tem mestu ne moremo našteti. Bomo pa nekatere, ki se nam zdijo pomembne ali zanimive za širšo publiko. Kar zadeva elektronsko pošto, je zdaj privzeti odjemalec Mozilla Thunderbird, in ne več Evolution, je pa to mogoče povsem neboleče zamenjati. Obdržati Evolution bo verjetno izbira tistih, ki ste veliko uporabljali njegovo funkcijo koledarja. Že res, da je poleg Thunderbirda mogoče namestiti dodatek Lightning, vendar je dolgoletnim uporabnikom Evolutiona morda lažje ostati pri njem, saj Thunderbird razen bolj prijaznega videza ne ponuja bistvenih prednosti. Nov v 11.10 je tudi prijavni zaslon. Ta ni več tisti, ki smo ga navajeni iz okolja GNOME, pač pa ga je nadomestil LightDM, ki nekako bolj »paše« k vmesniku Unity. Precej olepšan in prijaznejši uporabniku je tudi odjemalec za družabna omrežja Gwibber, ki je pravzaprav postal res »socialen«, in ne »asocialen«, kot so bile nekatere dosedanje različice. Ubuntu 11.10 uporablja Linuxovo jedro (kernel) različice 3.0 ter več elementov grafičnega vmesnika GNOME 3.2. Stari GNOME 2.x zdaj ni več na voljo, ga pa je še mogoče dobiti prekozbirk datotek (repozitorijev). Privzeti pisarniški paket je še vedno LibreOffice, ki je že v prejšnji različici prevzel vlogo dotedanjega OpenOffice.org.
Ubuntu 11.10 oziroma Oneiric Ocelot pomeni precejšen napredek glede na prejšnjo različico. Unity, ki smo ga v 11.04 po večini kritizirali, je zdaj precej uporabnejši, čeprav se še vedno sprašujemo, ali je bil sploh potreben. Nova različica je zdaj tudi opazno hitrejša od prejšnje, verjetno predvsem zato, ker je odpravljena vrsta hroščev, svoje pa naredi tudi novo jedro. Nova različica je na voljo prek programa za nadgradnjo sistema, lahko pa jo tudi snamete s spletne strani https://www.ubuntu.si/.
In kaj nas čaka v prihodnosti? Predvsem nova različica 12.04, ki se bo v maniri prejšnjih različic s čudnimi imeni imenovala Precise Pangolin, na voljo pa naj bi bila nekje aprila.
Moj mikro, november 2011 | Miha Gradišnik
