DriveImage XML
DriveImage je brezplačen za domačo uporabo. Stvar ni zanemarljiva, če le deluje tako, kot je treba. Seveda ne pričakujte lepo načičkanega programa, kakršni so večji komercialni tekmeci, vendar moramo to zanemariti in pogledati, kaj ponuja. Osnovne zadeve, kot sta varnostno kopiranje in obnovitev, vsekakor delujejo. Pri ustvarjanju slike se opira na izdelavo diska in particije, drugega ne zna. Zato pa lahko s čarovniki izberete še nekaj drugih naprednih funkcij. Recimo izdelovanje celotne kopije (po sektorjih) ali razbijanje diska na določeno velikost. Te lahko potem z drugim programom zapečete na CD/DVD-enote. DriveImage vas vpraša, ali naj najprej zaklene pogon, ki ga uporabljate za varnostno kopiranje, ali naj najprej poskusi urediti in shraniti VSS. To je redkost pri tovrstnih programih, kajti pri tistih, ki to podpirajo, je izbira že privzeta. Pri izdelavi varnostne kopije dobite podroben opis, kaj program počne in na katerem nivoju diska je. Obnovitev podatkov je prav tako preprosta.
DriveImage tudi pregledovalnik shranjenih slik. Iz njega lahko potem izločite posamezne dele ali datoteke. Super pa je da ima tej ravni zelo dober iskalnik datotek, saj uporabnik navadno ne ve, kje je kaj. Med drugim zna kopirati tudi disk na disk s preurejanjem particij, če to želite. Seveda ne smemo pozabiti na časovno odvisne operacije, kjer nastavite, kdaj in kaj se kopira.
Žal program ne omogoča prenosov vseh spremnih programov po internetu. Tako morate za svoje potrebe prenesti posamezne dodatne funkcionalnosti iz interneta kar sami. Največja prednost programa je, da se slike shranijo v datoteki XML. Ta je potem berljiva in dostopna drugim programom. DriveImage zna uporabiti funkcijo PXE. Vendar ne pripravi in vseh datotek in sistema za takojšnje delovanje.
www.runtime.org/driveimage-xml.htm
Varnostno kopiranje v Windows Visti
Da ne bo kdo mislil da bomo šli mimo orodja za varnostno kopiranje, ki ga brezplačno dobimo z Windows Visto. To ni tako »nedolžno«, kot se zdi oziroma je bilo prej v XP-ju. Zna marsikaj, žal pa ne vsega, saj je treba kaj pustiti še za druge izdelovalce. Volk sit, koza cela, se temu pravi.
Vista zna delati varnostne kopije s čarovniki, kar je za domačega uporabnika nadvse pomembno. Koraki so sila preprosti, eden prvih pa je izbira, kam boste shranili podatke – na CD/DVD, zunanjo enoto kakor tudi omrežne pogone.
Varnostne kopije lahko izdelujete na več načinov. Recimo samo privzete segmente. Se pravi, če podatkov nimate na zato predvidenem mestu, lahko pozabite da se ti sploh kopirajo. Druga možnost je seveda slika. Še preden sploh začne delati, vam že »teži« z načrtovanjem varnostne kopije. Seveda je najboljše izdelati vse naenkrat in se s tem izogniti težavam. Težava je utegne biti le omejitev diska. Na začetku pa vam Vista niti ne da delati nikamor drugam kot samo na prenosne medije. Kakšna zmeda je to, veste sami, vendar je sistem narejen tako, da če odpove eden od medijev, lahko še vedno pridete do vseh drugih. Ja, seveda zna delati slike samo zasedenega prostora ali kar vsega. Vista uporablja za varnostno kopiranje tudi senčne kopije. Vendar je ta stvar drugo kot varnostna kopija. To utegne uporabnika zmesti.
Obnovitev je podobna operacija. Če obnavljate samo del podatkov, te izberete iz medija. V Pri obnovitvi sistema pa vas bo Vista vrgla ponovni zagon sistema, kjer boste morali vstaviti medij za zagon, saj se le iz tega opravi popravilo sistema ali kar celotnega diska. Težava pri vsej zadevi je ta, da Vista na tej točki ne zna delati z omrežnimi pogoni, kar je zelo slabo. Zato pa hoče prvo kopijo sistema na prenosne medije. Seveda se da to težavo zaobiti, a domači uporabnik le nima toliko znanja, kaj šele časa, da bi vse to uredil.
Najlepše od vsega pri izdelavi varnostne kopije za Visto pa je da se izvede v datoteko s končnico VHD. To potem samo preberete z virtualnim pogonom in pridete do podatkov. Kopiranje v originalni sistem je zagotovljeno. Težava je za tiste, ki uporabljajo VMware, saj tega ne zna.
Partition Saving
Shranjevalnik particij se zažene iz DOS-ove lupine. Verjetno marsikdo ne ve več, kaj točno to je, pa vseeno. Uporabiti se ga da za shranjevanje in obnovitev kopije diska kot celote oziroma posameznih particij.
O grafičnem vmesniku ne moremo govoriti. Ni hudir, da se ne bi dalo tega enostavnega in brezplačnega program z malce truda prirediti za okolje Linux oziroma Windows. Zelo redko se boste namreč še našli v položaju, da bi šli skozi progam brez trohice animacije.
Partition Saving zna shraniti particijo ali posamezno datoteko na prenosni medij CD/DVD. Enako je z obnovitvijo. Če gre kaj narobe, je mogoče program zagnati tudi z diskete. Če še vemo, kaj to je! Od tam pa vam že prijazno pomaga popravljati registrske datoteke, zagonske dele sistema in še marsikaj drugega, kar se pač ne da narediti iz sistema Windows.
Datoteke lahko stisne in razdeli na več manjših kosov. Zna pa delati varnostno kopijo tudi samo podatkov, ne nujno po sektorjih. Ker je Partition Saving namenjen tudi drugemu, predvsem reševanju podatkov, ga za osnovni sistem varnostnega kopiranja ne priporočam.
WinDD
Sila preprost program, ki vam bo služil res le za izdelavo slik diska. Program ima štiri funkcije, med katerimi je uporabna le ena, in to kopiranje diska. No, izdelate lahko tudi sliko svoje particije na drugo.
Če imate več particij, jih lahko uredite tako, da se izvajajo v logičnem zaporedju, seveda v medsebojni odvisnosti. Program je resda sila preprost, a s pomočjo drugih programov, ki mu lahko vzporedno sledijo, postane pravi mali delavec. Prav tako je nadvse zanimiv za tiste, ki uporabljajo v svojem sistemu tudi Linux, saj tega v primerjavi s tekmeci v celoti obvlada. Mimogrede, WinDD je posnemovalec Linuxove funkcije disk dump (ukaz dd).
http://sourceforge.net/projects/windd/
NFGDump
Ta program je zalo podoben prejšnjemu, a z eno veliko razliko – nikjer uporabniškega vmesnika. Vse se izvaja skozi ukazni pozivnik. Se pravi, da boste sploh kaj uredili, boste morali najprej prebrati navodila.
Sicer pa je NFGDump nadvse zmogljiva zadeva. Zna delati in obnavljati disk in particije, a samo po sektorjih. Kar pomeni, da dobite sliko diska. Pozna stiskanje podatkov – ste mislili, da kaj drugega kot Gzip in BZip2? Obvlada tudi šifriranje podatkov s ključi RSA. Žal tudi tukaj ni mogoče izdelovati slike na omrežne pogone.
Nadzor oziroma, kot oni pravijo, primerjava med slikami obstaja, zna jo tudi shraniti na CD/DVD-medije. Dokumentacija je dokaj dobro spisana. Seveda lahko z malce iznajdljivosti vse skupaj speljete tudi na časovnik sistema.
http://sourceforge.net/projects/nfgdump/
PRIHRANITE ČAS IN DENAR
Kaj je povedati za konec? Najprej se vedno postavlja vprašanje: Kaj je pomembnejše – dobro varnostno kopiranje ali obnovitev? Varnostne kopije znajo delati vsi, kot ste videli. Nobenega programa ne bi izpostavil in rekel, da je najboljši, med seboj pa niti niso združljivi. Pri tovrstnem »igranju« se nekako niso vzpostavili standardi tipa »datoteka ISO«, ki je predpisane oblike. Obnavljati ne morete, če niste poskrbeli za varnostno kopiranje. Verjetno boste ob delni izgubi prostora zgubili samo del programa, kak podatek ali kaj manjšega, zanemarljivega. Kaj pa če ste izgubili vse podatke, recimo slike s svojega zadnjega izleta, ki vam kaj pomenijo. Se boste tolkli po glavi, ko bo prepozno?
Pomožnim diskom je v zadnjem letu cena padla na zanemarljivo raven glede na to, kaj vas čaka če izgubite sistem in morate vse postaviti na novo. Zakaj početi kaj tako neumnega zaradi »prihranjenih« nekaj evrov? Se ne splača. Vsak program od zgoraj opisanih vam bo prihranil ure postavljanja in vnovičnega vzpostavljanja sistema. Prav tako pa še tedne in tedne same optimiranja sistema, da bo stvar sploh delovala v trenutnih okvirjih. S temi programi to naredite enkrat, potem pa vsak teden samo še popravljate sliko. Tako boste, če gre kaj narobe, in v računalništvo se to rado dogaja, stvari spravili nazaj v uri ali dveh. Tiste tedne pa se raje posvetite družini ali prijateljem.
Moj mikro, Januar 2009 | Aleš Farkaš |
