In gre nekako tako. Odločimo se, da bomo nekaj časa jedli le pico. Algoritem ne ve, da smo se tako odločili, niti zakaj. Vidi pa, da vsak dan zahajamo v picerijo. »Pametno« se na neki točki odloči, da nam bo v prihodnje predlagal le picerije, kjer koli že bomo. Nima globljega vpogleda v uporabnika in ne upošteva pomembne človekove lastnosti. Radovednosti, da poskusi nekaj novega.
Mobilno aplikacijo Curious Cat (www.curiouscat.cc), pri razvoju katere sodelujejo sodelavci odseka za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, lahko razumemo kot bolj človeški avtomat za predlaganje. Na začetku o uporabniku ne ve ničesar, nima zgodovine njegovih iskanj po spletu ali obisku javnih prostorov, zanjo je nepopisan list. Navidezni maček, ki zna tudi mijavkati, je morda malce moteč. Kar naprej nekaj sprašuje, uporabniku pa za odgovor podeli točke. Veliko časa je potrebno, da pridobi o njem dovolj podatkov, da mu lahko kar koli predlaga. A to je treba vzeti v zakup. Maček se uči, širi svoje znanje o uporabnikih in o svetu.
Vprašanja pa niso kar tja v tri dni. Maček na podlagi lokacije naprave, na kateri aplikacija je, s tem pa tudi uporabnik, zastavlja vprašanja o stvareh v njegovi bližini. Najprej se z uporabnikom seznani, da pridobi podatke o njem. Kje stanuje, koliko je star, kaj ga zanima, nato pa denimo, ali je v določeni restavraciji, kakšno hrano v njej strežejo in ali mu je bila všeč. Če ob tem dobi odgovor, ki mu ni znan, česar še ne pozna in bi rad znanje o tem preveril ali nadgradil, zastavi vprašanje, ali so tortelini vrsta testenin ali kaj podobnega. Aplikacija ni omejena na restavracije, so pa te dober primer za ponazoritev njenega poslanstva. Mačka zanimajo tako rekoč vse stvari na svetu.
Skozi proces spraševanja in odgovorov, če se uporabniku ljubi pitati informacijsko nenasitnega mačka, ta bogati svoje poznavanje sveta in uporabnika. Bodimo pošteni, maček je nadležen, ker ves čas nekaj sprašuje. Prej ali slej, največkrat prej, se nam ne ljubi odgovarjati, saj mislimo, da imamo pametnejše delo. Ne zavedamo pa se, da s sodelovanjem razvijamo njegovo »svetovno bazo« znanja, ne samo poznavanje nas samih, in na podlagi prve nam bo maček lahko nekoč svetoval. Ko bomo njegov nasvet potrebovali. Ko bomo v neznanem kraju, nam bo lahko svetoval restavracijo, bar, kjer strežejo najcenejšo kavo in imajo hkrati še dobro brezžično omrežje.
Eden od ciljev projekta je narediti model sveta, ki bi povzemal, kako ljudje vidimo svet, in ga zapisati z logiko. Model na zgornji ravni opredeli, kaj je denimo čas, kaj je prostor, potem pa to razgradi do podrobnosti. Logika vodi od oprijemljivega objekta na filozofski ravni, nižje do objekta, ki se premika, nato do vozila, še podrobneje do avtomobila in ne nazadnje do posameznega dela motorja. Računalnik vidi strukturo objekta in ve, kako je povezan z drugimi in kako je vpet v preostanek sveta. Model ima v bazi že 500 tisoč konceptov, 17 tisoč tipov relacij med njimi in 10 milijonov logičnih dejstev oziroma koščkov znanja. Tako oblikovan model sveta pa želijo uporabiti na različnih področjih, kot so medicina, finance, transport in obramba. Drugače povedano, s tem, ko odgovarjamo na zastavljena vprašanja, pomagamo pri gradnji modela sveta. Več kot bo uporabnikov, bolj kot bomo aplikacijo uporabljali, boljši bo pogled mačka na svet, v katerem živimo ljudje, in bolj nam bo v pomoč pri vsakdanjih stvareh. In ne bo nam prikazoval reklam.
Moj mikro, julij avgust 2014 | Marjan Kodelja
