Google je spletni iskalnik, vendar si soustanovitelj in trenutni direktor Larry Page prizadeva doseči cilj, ki mu je bil položen v zibelko. Njegov oče Carl je bil pionir računalništva in umetne inteligence in je sinu vcepil zavedanje, da je prihodnost inteligentni stroj. Radikalna ideja, za katero nekateri menijo, da je najnevarnejša na svetu.

Britanski fizik Stephen Hawking je posvaril, da bi lahko razvoj umetne inteligence vodil v konec človeštva. Kot je znanstvenik pojasnil v pogovoru za britanski BBC, bi se tovrstna tehnologija lahko hitro razvila in prehitela človeštvo - kot je na primer videti v filmih Terminator.

Razvoj umetne inteligence in povezav med stroji kaže, da bo scenarij iz legendarnega filma Terminator, s še bolj legendarnim avstrijskim igralcem resničnost čez trideset let. Stroji bodo obvladali sposobnost samoohranitve, to, ali se zavedajo obstoja, pa ni tako pomembno. Kaj bo z ljudmi? Spremenili se bomo v kiborge in iskali vrelec modrosti, če nas stroji ne bodo poteptali kot mrčes.

V prejšnjem prispevku smo govorili o tem, kaj tako imenovani osebni digitalni pomočniki so in kaj od njih pričakujemo, zdaj pa nas zanima, kaj nudijo ta trenutek. In kar takoj mora biti jasno – za slovenskega uporabnika nudijo bolj malo, saj slovenščine ne razume niti eden. In tako bo še nekaj časa. A tehnologija, ki tiči za vsem skupaj, je tako zanimiva, da si jo je vredno ogledati, pa četudi se pri tem naslonimo na izkušnje iz tujine.

Človek je lahko dobre ali slabe volje, zdrav ali bolan, bolj ali manj zbran, posledice tega pa se seveda poznajo tudi pri vsakodnevnih opravilih, najpogosteje v obliki napak. Ker smo jezni, naredimo kaj v afektu, ko smo bolni, »nismo za nič«, ko smo nezbrani, pa nam vse pada iz rok ali pa naredimo vse narobe. Tega se človek seveda zaveda. Že od iznajdbe prvih strojev pa se tudi zaveda, da ti teh težav nimajo. Če je stroj narejen tako, kot je treba, bo svoje delo opravil vedno enako dobro, in če ne vpletamo človeških napak, načelno nima nobenih težav z voljo, zdravjem ali zbranostjo. Z iznajdbo računalnikov so postale te lastnosti strojev še bolj poudarjene, saj človek vse več opravil prelaga nanje. Razvil se je tudi pojem umetna inteligenca, kjer (naj) bi stroji sprejemali odločitve namesto človeka. Zadnje čase opažamo celo trend, ko takšne odločitve sprejemajo kar mobilni telefoni.

Kaj je narobe z Googlovo željo, da uporabnike popredalčka v bolj ali manj natančne vedenjske vzorce? Da jih s tem zapira v milne mehurčke in jim zastira pogled prek meja, jim ne dopušča niti najmanjše možnosti, da bi poskusili nekaj korenito drugačnega? Večina algoritmov predlaganja tega ali onega deluje na podlagi do tedaj zbranih podatkov in brez trohice zdrave pameti.

Na Harvardu so razvili 1024 primitivnih robotov, ki lahko izpolnjujejo preproste ukaze in s tem izkazujejo stopnjo kolektivne inteligence. V predstavitvi za javnost so pokazali, kako se lahko robotki uredijo v obliko peterokrake zvezde ali črke K. Poimenovali so jih kiloboti.

Ko se je decembra Ray Kurzweil pridružil Googlu na mestu vodje inženirjev, so bila pričakovanja velika. Kurzweil dela na projektih, kjer se ukvarja s strojnim učenjem in procesiranjem jezika. Kdor pozna njegove interese in predhodne projekte, se je torej takoj vprašal, ali Google razvija umetno inteligenco (AI). Kurzweil je dal ekskluzivni intervju za Singularity Hub, kjer je predstavil svoje delo in načrte v Googlu.