Človek je lahko dobre ali slabe volje, zdrav ali bolan, bolj ali manj zbran, posledice tega pa se seveda poznajo tudi pri vsakodnevnih opravilih, najpogosteje v obliki napak. Ker smo jezni, naredimo kaj v afektu, ko smo bolni, »nismo za nič«, ko smo nezbrani, pa nam vse pada iz rok ali pa naredimo vse narobe. Tega se človek seveda zaveda. Že od iznajdbe prvih strojev pa se tudi zaveda, da ti teh težav nimajo. Če je stroj narejen tako, kot je treba, bo svoje delo opravil vedno enako dobro, in če ne vpletamo človeških napak, načelno nima nobenih težav z voljo, zdravjem ali zbranostjo. Z iznajdbo računalnikov so postale te lastnosti strojev še bolj poudarjene, saj človek vse več opravil prelaga nanje. Razvil se je tudi pojem umetna inteligenca, kjer (naj) bi stroji sprejemali odločitve namesto človeka. Zadnje čase opažamo celo trend, ko takšne odločitve sprejemajo kar mobilni telefoni.