»Prva brskalniška vojna«, če uporabimo malce zgodovinsko izrazoslovje, je potekala v devetdesetih letih in se je končala takrat, ko je Netscape položil orožje in praktično prenehal razvijati svoj Navigator. Ker drugega konkurenta pravzaprav ni bilo, je imel Microsoft s svojim Internet Explorerjem prosto pot, ki jo je tudi znal izkoristiti. Predvsem v marketinškem smislu. Uspelo mu je namreč to, da je veliko podjetij svoje programe razvijalo in tudi certificiralo izključno za Internet Explorer, posebej za različico 6, ki je izšla nekje leta 2001. Pravzaprav je bilo to tudi logično, saj je imel Internet Explorer 6 v najboljših časih tudi čez 90-odstotni tržni delež. In čeprav šestica povzroča razvijalcem precej glavobola, jo še zdaj uporablja skoraj tretjina uporabnikov Internet Explorerja. To pa je več, kot je delež uporabnikov sedmice, in le sedem odstotkov manj kot uporabnikov osmice. Microsoft si že nekaj let beli glavo s tem, kako te uporabnike prepričati v prehod na IE8. Da se ne bi po naključju odločili za Firefox, razvijajo različico 9, ki je v času tega pisanja v fazi, imenovani Platform Preview 2, ki pa za zdaj razen povečanja hitrosti v določenih segmentih če ni pokazala ravno veliko.
No, leta 2004 se je na trgu pojavil Firefox. Zaradi svoje hitrosti, funkcionalnosti, zanimivih dodatkov in drugačne filozofije, kot smo je bili vajeni od Microsofta, je sprva bolj sramežljivo, nato pa vedno hitreje in pogumneje začel pridobivati. Posebej zato, ker takrat aktualni Microsoftov IE7 ni bil ravno nekaj, s čemer bi se Microsoft lahko zelo glasno hvalil, saj je v petih letih izgubil kar okoli 30 odstotkov tržnega deleža. Firefoxu je marsikdo napovedoval izredno svetlo prihodnost. Vse do konca leta 2009 je namreč malo po malo odjedal tržni delež Internet Explorerju in naj bi zdaj držal okoli 25 odstotkov trga. Še v začetku leta 2009 so nekateri analitiki napovedovali, da bo Firefox leta 2014 dohitel in prehitel Internet Explorer. A že konec istega leta je bilo jasno, da ne bo tako. Firefoxova rast se je ustavila oziroma je začela nihati okoli znamke 25 odstotkov in ti isti analitiki zdaj napovedujejo, da se njegov tržni delež ne bo dvignil kaj dosti nad 25 odstotkov. In glede na to, da se njegov tržni delež kljub izidu dveh pomembnih nadgradenj (3.5 in 3.6) v zadnjem letu ni dvignil za več kot dober odstotek, imajo analitiki tokrat morda celo prav.
Kdo je torej tisti, ki meša štrene? Glede na raziskave to nista Opera in Safari. Opera se trudi in trudi, a ji na področju brskalnikov za osebne računalnike oziroma tiste v okolju Windows nikakor ne uspe priti niti do petih odstotkov trga, čeprav gre za zanimiv, hiter in funkcionalno dovršen brskalnik. Nekoliko podobno gre Applovemu Safariju. Ta sicer zadnja leta zelo počasi a vztrajno raste, a tudi zanj je pet odstotkov trga magična meja, ki pa jo bo v naslednjih mesecih morda le ujel.
Na seznamu brskalnikov torej ostane le še eden, in to je Googlov Chrome. Ta je, vsaj kar zadeva dogajanje v zadnjem letu, vsekakor zmagovalec po rasti. Trenutno se njegov delež giblje pri nekaj več kot 6 odstotkih, a vedeti je treba, da je Chrome samo v zadnjih treh mesecih pridobil okoli 1,5 odstotne točke, kar zadeva tržni delež brskalnikov, kar je skoraj 33-odstotna rast.
Ta trenutek je stanje torej takšno, da Internet Explorer vztrajno pada, Firefox, Opera in Safari so se ustavili in capljajo na mestu, le Chrome kaže napredek. Če se malce poigramo s številkami, bi lahko rekli, da je kar polovica uporabnikov, ki so prenehali uporabljati Internet Explorer, prešla na Chrome. Sliši se veliko, a še pred dvema letoma je bil Firefox tisti, ki je »pohopsal« kar dve tretjini tistih, ki so se poslovili od IE-ja. A zadeva ni tako preprosta. Verjetnejše je namreč, da je rast Chroma tudi posledica nezadovoljstva uporabnikov Firefoxa. Glede na izkušnje trga (pa tudi pisca teh vrstic) je mnogo verjetnejše, da uporabniki z IE-ja najprej prehajajo na Firefox, nato pa s tega na Chrome.
NA LASTNE OČI
Ta trenutek imamo na trgu, kar zadeva tržni delež, omembe vrednih pet brskalnikov: Internet Explorer, Firefox, Chrome, Safari in Opera. In ker je od zadnjega testa minilo že skoraj tri leta, je vsekakor čas, da najnovejše različice brskalnikov postavimo na preizkušnjo. Testirali smo najnovejše različice brskalnikov, ki so bile v času nastajanja tega prispevka na voljo, poleg tega smo vključili še Internet Explorer 2 platform preview 2 in beta različico Chroma 5, ki vključuje tudi flash, tako da smo dobili občutek, kaj nas čaka pri teh novih različicah oziroma s čim se snovalci najbolj ukvarjajo.
Test smo izvedli tako, da smo v vseh brskalnikih zagnati ta trenutek najbolj priljubljene teste –V8, SunSpider in Celtic Kane, ki merijo hitrost brskalnikov, bolje rečeno, izvajanje javanskih skriptov (JavaScript), nato pa še taste Acid3, HTML5 in LeCrabe, ki ugotavljajo ustreznost posameznih brskalnikov spletnim standardom. Teste smo, kjer je bilo to smiselno, izvedli petkrat, rezultati pa so povprečje treh srednjih vrednosti (najboljše in najslabše nismo upoštevali). Vsi brskalniki so bili nastavljeni na svoje privzete vrednosti, v njih ni bilo nobenih dodatkov, po vsakem testu pa smo izbrisali predpomnilnik, zgodovino, piškotke in podobne elemente ter znova zagnali računalnik. S tem smo poskusili ustvariti kar je mogoče enakovredne pogoje za vsak brskalnik.
Seveda se pri tem zavedamo, da nobeden od teh testov ni nekaj, kar stoodstotno drži, in da so nekateri verjetno napisani tako, da poudarijo dobre strani kakšnega brskalnika in zanemarijo slabše, a ker so rezultati kar zadeva vrstni red dokaj konsistentni, lahko trdimo, da so tudi brskalniki nekako tako razporejeni.
Moj Mikro, junij 2010 | Zoran Banovič
