In kaj so testi pokazali? Pravzaprav pri vsakem brskalniku druge stvari. Najprej seveda k največjemu, Internet Explorerju. Hitrost izvajanja JavaScripta in ustreznost spletnim standardom je bila Microsoftova težava od vsega začetka. In pri vsaki novi različici smo poslušali napovedi, kako se bo to izboljšalo, in vedno znova je bilo drugače. Tudi če zanemarimo rezultate testa V8, ki je sicer po besedah poznavalcev neodvisen, a zavoljo ga je naredil zadnje čase največji konkurent Google, se stanje do IE8 ni kaj dosti izboljšalo. Devetica kaže napredek, predvsem kar zadeva dohitevanje oziroma prehitevanje Firefoxa, a še vedno precej zaostaja za drugimi. Kar zadeva ustreznost standardom je slika podobna. Predvsem Acid3 je nekaj, kar Microsoftu ni ravno dobra stran, saj preskok z rezultata 20 na 68, pri tem, ko so »ta mali« vsi pri 100, torej maksimumu, ni ravno omembe vreden. Podobno je tudi pri novostih, ki jih prinaša HTML 5, le da tu lahko damo rezultatu nekoliko rezerve, saj gre pri devetici za zgodnji predogled, ki seveda še ne vsebuje vsega, kar bo končna različica, in glede na to, da je rezultat enak kot pri osmici, lahko sklepamo, da Microsoft v to različico novosti še sploh ni vključil. Je pa res, da Internet Explorer blesti, kar zadeva flash. Če igrate igre prek spleta, boste z njim in z Opero najzadovoljnejši.

Kaj pa Firefox? Zanj že po občutku pri delu lahko rečemo, da je zadnja leta začel šepati, ko pa zaženemo dejanske teste pa ugotovimo, da ti potrjujejo naše občutke. Kar zadeva hitrost je nekje na nivoju Internet Explorerja 9 in precej hitrejši od trenutne osmice. Kar zadeva ustreznost spletnim standardom, je pri testu Acid3 dosegel 94, kar sicer ni slabo, je pa slabše od Chroma, Safarija in Opere, ki so vsi po vrsti dosegli vse točke.

Kaj pa Opera in Safari? Pravzaprav gre pri obeh za zelo dobra, hitra in standardom ustrezna brskalnika, ki pa se nekako ne moreta in ne moreta konkretneje prijeti. Najverjetneje oziroma predvsem zato, ker nista na voljo v slovenskem jeziku. Kar zadeva rezultate testov, sta oba čisto pri vrhu, a Slovenci smo že razvajeni, in če tako pomembne in uporabljane stvari, kot je brskalnik, ni v našem jeziku, je ne bomo uporabljali. Vsaj v nekem omembe vrednejšem številu ne.

In tako nam ostane Chrome. Ta se je že z obstoječo različico pokazal za izredno hitrega in ustreznega standardom, nova različica, ki ima že vdelan flash in še nekaj novosti, pa štirico še prekaša. Poleg tega je že skoraj nared, tako da ga kmalu lahko pričakujemo v končni različici.

AMPAK…
Testiranja, kot smo jih izvedli, imajo (vsaj) eno veliko pomanjkljivost. In to je varnost. Te kar tako ne moremo preverjati. Hkrati pa vemo, da varnostni mehanizmi morajo nekako vplivati na nekatere komponente. Tudi če nismo tehnično podkovani, lahko opazimo, da so začetne različice brskalnikov vedno zelo hitre, potem pa pridejo popravki, s katerimi se mašijo varnostne luknje in zadeva se kar naenkrat upočasni. In prav to je verjetno razlog za to, da sta Internet Explorer in Firefox tako visoko med tržnimi deleži. Na trgu sta namreč dokaj dolgo, zato so njuni snovalci in vzdrževalci najbolj izkušeni in lahko morebitne varnostne luknje najhitreje popravijo. In ker verodostojnih in obširnih varnostnih testov pravzaprav ni, so ljudje raje pazljivi in ne menjujejo konja, ki zmaguje.

Druga pomanjkljivost takšnih testov so dodatki. Te je mogoče dobiti za vse brskalnike na trgu, za ene več za druge manj. Pri dodatkih pa je tako, da so jih velikokrat pisali zunaj kroga programerjev, ki so izdelali sam brskalnik. To pa pomeni, da ni nujno, da se vsi ti dodatki dobro »razumejo« z vsemi komponentami brskalnika in ga lahko krepko upočasnijo. A tega v takšnih testih ne moremo preverjati, saj ima vsak uporabnik drugačne dodatke tako po številu ko tudi po vsebini. In zato smo, v imenu enakovrednosti, morali testirati »gole« brskalnike, kar ni nujno, da daje vedno življenjski rezultat.

Ob nekajtedenskem testiranju vseh brskalnikov uporabnik hitro ugotovi, da testi ne dajejo enake slike, kot jo ponuja redna uporaba. Pri redni uporabi se razlika v hitrosti ne pozna kaj dosti. Vsaj ne v tako veliki meri, kot jo kažejo testi. Subjektivna ocena, ki smo jo dobili pri vsakdanji uporabi je, da so več ali manj vsi brskalniki uporabni in celo približno enako hitri.

PRIHODNOST
Kaj bo torej definiralo prihodnost brskalnikov? Hitrost verjetno ne, saj bo vedno bolj sama po sebi umevna. Funkcionalnost? Morda, a že zdaj je tako, da je v vseh brskalnikih mogoče narediti skoraj vse, oziroma velike razlike, vsaj kar zadeva funkcionalnost, med njimi ni. Če nečesa ne omogoča osnovna različica, obstaja pač kak dodatek ali vtičnik.

Razlika bo – v nadgradnjah. Kratka analiza tega, kar se dogaja zdaj daje sklepati, da gre tu za največje razlike in drugačne filozofije. Pa spet začnimo z Microsoftom. Ta je pri Internet Explorerju ubral podobno taktiko kot pri drugih izdelkih – vsake toliko časa izda novo različico, ki se, vsaj po njihovih besedah, od prejšnje precej razlikuje. To je sicer na prvi pogled morda dobro, skriva pa past, v katero se je Microsoft precej zapletel. Velike spremembe dajejo pri uporabnikih misliti, da nova različica ne bo več združljiva s staro. In zato nadgradnje ne izvedejo, ne glede na to, ali je to res ali ni. Če nekaj deluje, ni treba tvegati. In zato imamo zdaj kar tri aktivne različice Internet Explorerja in četrto na poti. Internet Explorer 6 ima namreč še vedno zavidljiv tržni delež, sedmica je, podobno kot Vista, bolj »za pozabit«, in osmica, ki je trenutno aktualna končna različica. Ob izidu nove različice se je delež uporabnikov stare različica pri Internet Explorerju najmanj zmanjšal. Delež IE7 je na primer padel z 51,7 % na 22,9 %, kar je le 55 %, pri Firefoxu pa je v istem času na različico 3.0 prešlo kar 71 % obstoječih uporabnikov Firefoxa. Pri Safariju je zadeva še rigoroznejša, saj je delež uporabnikov različice 3.1 ob izidu 3.2 padel z 51 % na 2,2 %. Če pa pogledamo, kaj dela Google, ugotovimo, da pa pri njem uporabniki niti ne vedo, kdaj so prešli na novo različico, saj se brskalnik nadgradi kar sam brez vednosti uporabnika.
Ali obstaja kakšna povezava med hitrostjo in načinom nadgradnje in tržnimi deleži? Morda. Microsoftov način izdaje »velikih« različic očitno ni najboljša ideja, saj potem s seboj nosijo breme prejšnjih različic. Glede na rast se politika malih, a pogostejših korakov bolje obnese. Firefox in Google kažeta, da je tako. Pospešena frekvenca nadgradenj bi lahko vplivala na rast tržnega deleža.

Vsekakor se na tem mestu ne nameravam iti napovedovalca prihodnosti, a ta trenutek kaže, da se bosta na področju spletnih brskalnikov najbolj udarila Microsoft in Google. Prvi s trendom padanja, drugi s trendom rasti. Vprašanje seveda je, kje in kdaj se bosta srečala. Če se seveda sploh bosta. Kaj lahko se namreč zgodi, da se bo Google ujel v svojo samovšečnost in začel Chrome preveč trdo povezovati izključno s svojimi storitvami in postal – Microsoft.

Uporabljeni testi

Moj Mikro, junij 2010 | Zoran Banovič