Format PDF so uporabniki že neštetokrat obtožili počasnosti, nestabilnosti, težavnosti pri urejanju in mnogih drugih zločinov. Ta mesec stopam v njegovo obrambo pred zatožno klop in trdim, da ni kriv nobene od točk obtožnice. Krivca moramo iskati drugje.

Moj klient PDF ali Portable Document Format (format za prenosne dokumente) vsekakor ni mladenič, če njegovo starost štejemo v »računalniških letih«. Že leta 1993 so ga namreč spisali fantje (in morda kakšno dekle) pri podjetju Adobe Systems. Namen formata je bil že tedaj predvsem združljivost z različnimi strojnimi, operacijskimi in programskimi sistemi, tako da bi lahko ne glede na platformo brali in urejali kakršenkoli dvodimenzionalni dokument. Vsaka datoteka PDF vsebuje informacije o vsem besedilu, slikah, pisavah, vektorskih slikah, tabelah in drugih elementih dokumenta v dveh dimenzijah, Acrobat 3-D pa podpira tudi vključene tridimenzionalne elemente.

PDF je hitro postal priljubljen format, saj je omogočal ogledovanje dokumenta ne glede na strojno sestavo in operacijski sistem računalnika, pravi razmah pa je doživel z razvojem interneta in vse bolj živahni takšni in drugačni izmenjavi datotek. Format bil dolgo v lasti podjetja Adobe, vendar je 1. julija 2008 le ugledal luč svobode in je danes odprt standard. Že preden se je to zgodilo pa je med uporabniki PDF-dokumentov vladalo nezadovoljstvo nad uradnim pregledovalnikom podjetja Adobe, programom Adobe Acrobat. Bil je počasen, od časa do časa nestabilen, manjkalo mu je veliko funkcij, ki bi jih uporabniki želeli, in nasploh ni izpolnjeval pričakovanj. Tako se je med mnogimi nergači našlo tudi nekaj takih, ki so nekaj naredili, saj so bili prepričani, da zmorejo bolje kot Adobe. Rezultat je kopica programskih rešitev, od alternativnih pregledovalnikov datotek PDF, njihovih urejevalnikov, pretvornikov med različnimi formati in PDF-jem, programov, ki olajšajo tiskanje teh datotek, spletnih orodij in podobno. Adobe Acrobat ima še danes sposobnost upočasniti še najbolj zavidanja vreden sodoben računalniški sistem do hitrosti starega Pentiuma, vendar kljub temu pogreša veliko funkcij, ki nam jih ponujajo alternative. Zato je vsekakor dobra ideja, da se malo razgledamo in si poiščemo zase najprimernejšo rešitev na področju dela z datotekami PDF. Z zelo veliko gotovostjo lahko trdimo, da ta v nobenem primeru ne bo Adobe Acrobat.

VRSTE ALTERNATIV

Čeprav alternative Adobe Acrobatu niso izum leta 2009, se o njih glasneje govori šele zadnje čase. O vzrokih za to bi verjetno lahko napisali izjemno dolgočasen članek, dejstvo pa je, da se vse več uporabnikov posega po raznih programih tretjih (third party) proizvajalcev. Te številne programe lahko po namenu uporabe in naboru funkcij razvrstimo med pregledovalnike oziroma bralnike (viewers, readers), urejevalnike (editors) in ustvarjalce ali pretvornike (creators, converters). Kot že nazivi sami povedo, so prvi namenjeni zgolj prebiranju datotek PDF, drugi jih tudi urejajo, tretji pa so namenjeni predvsem pretvorbi med različnimi besedilnimi, slikovnimi in drugimi datotekami in formatom PDF ter ustvarjanju datotek PDF iz različnih drugih datotek. Poseben razred so tudi progami, ki delujejo kot spletne aplikacije. Tako kot na veliko drugih področjih se tudi na področju dela z datotekami formata PDF vse bolj uveljavlja uporaba spletnih aplikacij, saj te ne potrebujejo nikakršne namestitve v računalnik, omogočajo boljše sodelovanje med uporabniki, internetne povezave pa zaradi vedno večje hitrosti prenosov podatkov ne pomenijo več takšne ovire, kot so jo včasih. Tako lahko s spletnimi programi opravimo malodane vse, kar nam sicer omogočajo klasični, včasih pa celo še kaj več. To lahko pride prav predvsem takrat, ko nismo ob svojem računalniku in bi vseeno radi na hitro pregledali, pretvorili ali pa uredili datoteko PDF.

Moj mikro, junij 2009 | Špela Šalamon |