Prva in tudi najbolj opazna je, poleg seveda drugačnega logotipa, namestitveni paket. Pri OpenOffice.org smo bili do zdaj navajeni, da smo paket sneli in namestili v dveh delih - najprej program sam, nato pa še jezikovni paket. Pri novi različici je še vedno tako. Paket sam je velik nekaj več kot 133 megabajtov, jezikovnega paketa pa je nekaj več kot 13 megabajtov. LibreOffice se tradicije ločenega nameščanja ne drži več. Odločili so se za drugačno taktiko, ki je verjetno bolj smotrna, čeprav je treba prenesti nekaj več podatkov. Celoten paket so spravili v eno samo, slabih 220 megabajtov veliko namestitveno datoteko, v katero so vključeni vsi pomembni jezikovni paketi, tudi slovenski. Idejo je treba pozdraviti, saj se je pri OpenOfficeu večkrat zgodilo, da je bila nadgradnja programa nared, jezikovni paket pa ne. Pri LibreOfficeu naj ne bi bilo tako in naj bi v prihodnosti oboje izhajalo skupaj.

Največja razlika, ki je na prvi pogled sicer ni videti, je pa zelo pomembna, je v podpori VBA. VBA je nekakšen »derivat« programskega jezika Visual Basic, namenjen uporabi v programih. Najpogosteje ga najdemo v MS Officeu, in to v makrih. Do zdaj je bilo tako, da sta bila OpenOffice in Microsoftov Office kar zadeva makre bolj ali manj nezdružljiva. In ker Microsoftu seveda ne pade na pamet, da bi VBA prilagajal komu drugemu, je pač bilo treba ubrati obratno pot. Zato je Novell razvil poseben sistem podpore za Wordove in Excelove makre, kar so uporabili snovalci LibreOfficea. Programska jezika Basic, uporabljena v Microsoftovih pisarniških paketih in paketih Open/LibreOffice, sicer res vsebujeta skoraj identičen nabor funkcij, temeljita pa na različnih objektnih modelih. In tu je nastopil Novell. Izdelal je posebno knjižnico oziroma pretvornik, ki naj bi objektne modele MS Officea, forme Windows in druge komponente, ki so del VBA, pretvoril tako, da bi bili makri med seboj združljivi, pri čemer pa ne bi bilo treba spreminjati originalne kode VBA. Ideja je dobra, izvedba pa malo manj. Novell je zadevo namreč naredil le delno uspešno. Preprostejši makri, namenjeni delu z delovnimi listi, celicami, oblikovanjem in podobnimi osnovnimi funkcijami, sicer delujejo zelo dobro, zatakne pa se pri bolj zapletenih operacijah, kot so recimo vrtilne tabele in podobno, kjer stvar počepne in je treba makre ročno popravljati. Največja težava pa je v tem, da trenutno makrov VBA ni mogoče shraniti v okolju LibreOffice, kar pomeni, da je treba morebitne spremembe narediti v MS Officeu, jih tam shraniti in nato odpreti in preveriti v LibreOfficeu. To pa je seveda neumnost. Prav zato naj bi pri bili Document Foundation ta trenutek prav makri največja prioriteta in nanje je usmerjeno največ dela, enako pa naj bi delali tudi pri OpenOfficeu, le da o tem ne govorijo kaj dosti.

Odkar je Microsoft izdal format docx, je imel OpenOffice z njim težave. Že odprl ga je večinoma malce po svoje. Besedilo, številčenje, glave, noge in podobno se je sicer uvozilo, vendar je bilo oblikovanje precej drugačno. Vsekakor je bilo s fotmatom docx vedno precej več težav kot s starim doc. In če so z odpiranjem težave, je s shranjevanjem v tem formatu še več, zato ga v novem OpenOfficeu niti ponudili niso. No ja, so ga, vendar je privzeto izključen. So že vedeli, zakaj. LibreOffice naj bi tu šel korak naprej, vsaj tako so zapisali snovalci in ponudili tudi izvoz v docx. A zadeva je zelo šepajoča. S preprostimi besedilnimi datotekami sicer ni težav, če pa v besedilo vstavimo sliko ali kak bolj zapleten objekt, je zadeva skoraj neuporabna oziroma ima težave z njo Word, ki pogosto zadeve niti ne odpre, ampak kar sporoči napako. Težave z uvozom v Open-XML in izvozom iz njega so torej ostale tako v LibreOfficeu kot v OpenOfficeu. S to problematiko se bodo morali razvijalci še krepko ukvarjati, ne glede na to, na katerem bregu so.

Ena večjih razlik med obema paketoma je tudi v Javi. OpenOffice 3.3 lahko po novem dobimo samo skupaj z javanskim zagonskim okoljem (Java Runtime Environment − JRE). To okolje sicer ni potrebno za delovanje paketa samega, je pa potrebno za delovanje mnogih dodatkov, ki so na voljo. LibreOffice se, podobno kot prejšnje različice OpenOffice, z Javo ne ukvarja kaj dosti. Ko bomo naleteli na potrebo po njej, nas bo računalnik tako ali tako na to opozoril in zadevo lahko snamemo in namestimo takrat. Seveda takšna odločitev nima nič skupnega s tem, da je JRE Sunov, torej Oraclov …

Moj mikro, marec 2011 | Zoran Banovič |