Razvoj digitalnih fotoaparatov je v zadnjem desetletju potekal z velikanskimi koraki. Napredek v razvoju digitalne fotografske tehnologije in skoraj popoln prehod s klasičnega filma na digitalni zajem fotografij je presenetil večino poznavalcev fotografske tehnike. Na začetku so bili vsi mnenja, da je v digitalizaciji fotografije prihodnost, a tega, da bo razvoj potekal tako naglo, si ni upal napovedati nihče. Tako je digitalizacija fotografskega medija prinesla še večjo množičnost, kot jo je imela v preteklosti, tako da se danes z digitalno fotografijo srečuje skorajda vsakdo. Možnost zajema digitalnih fotografij v mobilnih telefonih je samo eden od načinov. s katerimi se danes srečujemo z digitalno fotografijo.

"OČALAR" UGNAL VELIKE

Za čuda pa za komercializacijo in dostopnost sodobnih digitalnih kamer visoke ločljivosti niso poskrbele dobro znane in renomirane firme iz sveta profesionalne kinematografije in videa, pač pa zasebna pobuda podjetnika, oblikovalca in izumitelja Jima Jannarda. Ta je bil še do nedavnega lastnik podjetja Oakly, ki se ukvarja s prodajo in z razvojem sončnih očal. Jim je podjetje leta 2007 prodal za nekaj več kot 2 milijardi dolarjev in se nato posvetil novemu podjetju RED Digital Cinema, ki ga je ustanovil leta 1999 in se ukvarja z razvojem in s prodajo profesionalnih digitalnih filmskih kamer.

Do nedavnega so bile digitalne filmske kamere visoke ločljivosti zelo redke, saj so jih proizvajali v malih serijah ter po naročilu velikih produkcijskih hiš. Večine teh kamer ni bilo v prosti prodaji in se jih je lahko samo najemalo, stroški najema takšne opreme pa so bili vrtoglavi, tako da je bila uporaba teh omejena le na največje hollywoodske projekte. Jim je kot navdušen fotograf že zelo zgodaj začel pri svojih fotografskih projektih uporabljati digitalne fotoaparate, tako da mu ta tehnologija in načelo delovanja nista bila tuja, obenem pa je uvidel tudi možnost uporabe dela te tehnologije v filmski produkciji. Ustanovil je podjetje RED Digital Cinema, zbral okoli sebe vrhunske strokovnjake na področju razvoja digitalizacije slike in začel izdelovati prve digitalne filmske kamere.

RDEČA REVOLUCIJA

Prvi model takšne kamere, ki nosi ime RED ONE, je ugledal luč leta 2007. RED ONE je filmska kamera visoke ločljivosti, ki zajema digitalne slike v polni ločljivosti 4 K (4000 pik po dolgi stranici) in s 35 mm filmskim formatom. Največja prednost kamere RED ONE je ta, da izkorišča vse prednosti, ki jih v kreativnem smislu ponuja 35 mm optika. To je še posebej vidno pri možnosti kontroliranja globinske ostrine ter majhnega polja globinske ostrine ob uporabi objektivov z veliko svetlobno jakostjo. Dimenzije slikovnega senzorja, ki je vgrajen v kamero, so namreč 24,4 x 13,7 mm, kar je zelo blizu dimenzijam senzorjev, ki jih vgrajujejo mnogi znani proizvajalci v svoje digitalne zrcalnorefleksne fotoaparata z 1,6 ali 1,5x crop senzorjem. Nikon, Canon, Pentax, Sony in drugi uporabljajo senzorje takšnega formata v srednjecenovnih fotoaparatih DSLR, kot so na primer Canon EOS 7D, Nikon D300s in podobni. RED razvija že novo linijo svojih digitalnih filmskih kamer, ki bodo imele tudi večje senzorje, med drugim tudi dimenzij polnega filmskega formata FF 35 mm ali v fotografskem svetu »full frame« (FF) 36 x 24 mm formata Leica.

ZAKAJ TAKO POZNO

Odgovore na vprašanje, zakaj se je digitalizacija kinematografskih filmskih kamer začela šele tako pozno v primerjavi z digitalizacijo, ki je potekala v fotografskem svetu, pa je treba iskati na več ravneh.

V primerjavi s svetom fotografije se s filmsko industrijo ukvarja le peščica ustvarjalcev. Množičnost uporabe filmske tehnike je omejena le na večje produkcijske hiše, ki jim za svoje projekte uspe zbrati ogromna finančna sredstva, povezana z nastankom filmov in drugega filmskega vizualnega materiala. Kakovost klasičnega snemanja na film v določenih segmentih še vedno presega kakovost digitalnega zajema. Največja razlika je v dinamičnem tonskem razponu, ki znaša pri filmu tudi do 15 stopenj, najboljše digitalne filmske kamere pa zmorejo 12 stopenj dinamičnega razpona. To se najbolj odraža pri posnetkih, ki imajo močne temne ter zelo svetle dele. Res je, da se pri digitalizaciji filma nekaj izgubi, in res je, da se izgublja tudi čas, ki je potreben, da se klasični filmi razvijejo in pripravijo za ogled.

Vendar če smo odkriti, so v kakovosti posnetkov zelo majhna razhajanja, zato to ni poglaviten razlog, da se je digitalizacija v filmskem svetu začela tako pozno. Bistveni razlog je, da sama tehnologija okoli senzorja CCD ali CMOS še ni bila na ravni prenosa in obdelave ogromne količine podatkov, ki nastanejo pri 4 K zajemu slike. Vedeti je treba, da filmska kamera posname 24, 25 ali 30 posnetkov v sekundi in da se morajo ti podatki obdelati in prenesti na trdi disk, ki je v kameri. Senzor pri 4 K filmskih kamerah ima ločljivost okoli 12 megapik, kar pomeni, da znaša količina zajetih podatkov v sekundi v brezizgubnem filmskem formatu zapisa DPX okoli 750 MB na sekundo (prenos podatkov pri Canonovem 5D mk2 in stisnjenem formatu HD 1080 znaša 5,5 MB/s)!!! Kar pa je na robu zmogljivosti trenutne tehnologije. Pri RED-u so ta problem rešili deloma s tem da so uvedli svoj format REDCODE RAW, ki je glede količine podatkov veliko manj potraten, še vedno pa ohranja odlično kakovost, ki jo lahko izkoristimo v postprodukciji.

UPORABNIKOM NAPROTI

Kamera RED ONE se je v cenovnem smislu približala uporabnikom. Do njenega prihoda so bile takšne kamere večinoma tako drage, da so si jih za projekte izposojale tudi največje produkcijske hiše. Strošek nakupa kamere RED ONE stane z osnovnim priključki in kompletom objektivov, med 25.000 do 350.00 dolarji, tako da je postala nepogrešljiv inventar tudi manjših produkcijskih hiš in podjetij, ki se ukvarjajo z video produkcijo.

Pa vendar je za navadne smrtnike in filmske entuziaste tudi takšen znesek astronomski. Samo sanjali so lahko, da bodo nekoč kupili takšno kamero, sanje pa so se jim so se čudežno uresničile.

Canon je predstavil svoj model digitalnega zrcalnorefleksnega fotoaparata EOS 5D mk2, ki so mu dodali možnost snemanja video posnetkov v polni ločljivosti HD 1080 ter dokaj uporaben video kodek H.264, ki je bil razvit za potrebe interneta in ponuja dober kompromis med kakovostjo ter velikostjo podatkov. Slikovni senzor v tem fotoaparatu je večji kot pri RED ONE in pokriva polni FF 35 mm format… Na videz za fotografe dokaj nepomembna funkcija v fotografskem aparatu se je za filmske entuziaste spremenila v uresničitev njihovih sanj. Dobili so filmsko kamero, ki snema na senzor površine FF 35 mm filmskega formata v polnem formatu zapisa HD 1080. Lahko rečemo, da se je resnična digitalna filmska revolucija s tem začela.

Moj mikro, Julij Avgust 2010 | Bojan Stepančič