Po besedah ustanoviteljev je ta čudež »… nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Razvojno podporni Center odprte kode Slovenije ponuja uporabnikom centraliziran sistem storitve pomoči in podpore ter zagotavlja rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. Poslanstvo COKS (www.coks.si) je pospeševanje razvoja odprtokodnih rešitev, spodbujanje uporabe in oblikovanja dobrih praks ter širjenje znanja in vedenja o prednostih odprtokodnih informacijskih rešitev tako v gospodarstvu, javnem sektorju kakor tudi med končnimi uporabniki …«

Vidimo torej, da se je 25 let po začetku projekta GNU in 15 let po rojstvu Linuxa nekdo na sončni strani Alp končno spomnil pobrigati za stanje odprte kode na naših tleh, in treba je priznati, da je presenečenje neizmerno veliko in prijetno. Da ne bomo krivični − prizadevanja so obstajala že prej, a so večinoma temeljila na društveni osnovi in niso bila deležna večje finančne podpore. Tudi naša gora je rodila marsikateri list, ki se je izkazal kot razvijalec odprtokodnega programja v svetu in celo društvo uporabnikov Linuxa (LUGOS), toda od tega so kaj imeli predvsem posamezniki, pa še to zanesenjaki in ne na finančnem področju.

Ker pa dandanes ne gre več zanikati pomena odprte kode tudi med poslovnimi uporabniki, smo dobili COKS. To ni samo nekakšen imaginarni zavod za molžo evropske finančne mlekarice, ampak v njegovem okviru deluje tudi spletna stran, ki ponuja še kaj drugega kot informacije o centru samem. Najpomembnejši je prav gotovo nastajajoči repozitorij, torej nekakšno skladišče odprtokodne programske opreme, ki novim uporabnikom na hiter in zgoščen način predstavlja najboljša orodja iz sveta odprte kode. Morda še bolj praktično pa je, da COKS programov ne našteva kar v »tri krasne«, ampak jih razvršča glede na priljubljenost, razširjenost, obseg uporabe, stopnjo lokaliziranosti oziroma prevedenosti v slovenščino, dosegljivosti podpore v Sloveniji in uporabo v javnih ali državnih organih. Za večino bo zelo zanimiv tudi del, ki predstavlja splošne informacije o odprti kodi, licencah, načinih uporabe. Ta del ponuja prirejene informacije za končne uporabnike, poslovneže, razvijalce ali IT-strokovnjake. Najdemo tudi forum, iskanje po zbirki znanja, uporabne povezave in predvsem možnost prenosa odprtokodnih programov.

Vprašamo se, zakaj ob straneh, kot je SourceForge (http://sourceforge.net/), s pomočjo katerih lahko najdemo več kot 164.000 različnih odprtokodnih projektov, sploh potrebujemo COKS, na katerega abecednem seznamu bomo našli zaenkrat le borih 21 programov? Odgovor bo zanimal predvsem poslovne in državne uporabnike. Seveda sosedovemu anemično bledemu mulcu s polepljenimi očali in računalniškim laboratorijem v mamini kleti ni problem porabiti nekaj ur z iskanjem po SourceForgeu, študiranjem novega programa, sporočanjem hroščev avtorjem, morda celo pomočjo pri razvoju … Angleško pa že tako ali tako govori bolje kot slovensko. S poslovnimi uporabniki je malce drugače – težko bomo zaposlenim dopovedali, naj se v prostem času ukvarjajo s prebiranjem tehničnih priročnikov in učenjem angleščine, še težje pa bo kaj takega šlo v glavo strankam. Zato so prevedenost programa, lokalna podpora in združljivost naših datotek z datotekami naših biričev v državnih službah še kako pomembne.

Na spletni strani COKS poleg vsakega programa lahko vidimo, kdo je v Sloveniji odgovoren za njegovo podporo, zato je pot do rešitve težav kaj kratka. Tu pa poslanstvo COKS-a še ni končano – morda še pomembneje je, da poskuša združiti podjetja in posameznike, ki so takšno podporo pripravljeni nuditi, pomagati pri razvijanju in prevajanju odprtokodnega programja in podobno. Junaki tega kova so zato vabljeni k sodelovanju tudi na tem mestu.

KAJ IMAMO »SLOVENSKEGA«

Večina nas je že kdaj slišala za Linux, Open Office, Mozilla Firefox, tisti malo bolj osveščeni tudi za kakšen GIMP, Blender ali PortableApps. Tu nekje pa se tudi konča odprtokodna razgledanost povprečnega Janeza in, da ne bomo šovinistični, Maričke. Verjetno ima marsikdo tudi vtis, da so odprtokodni programi pač igračke za računalniške obsedence in ne zdržijo »resne« uporabe v poslovnem okolju. A vseeno že po precej površnem brskanju ugotovimo, da skoraj za vsak licenčni program obstaja odprtokodna ustreznica. COKS nam žal zaenkrat ponuja precej omejeno število programov, a potolažimo se z dejstvom, da od teh, ki so ta trenutek vključeni, lahko vsaj pričakujemo poslovenjenost in lokalno podporo. Vedeti pa je treba tudi to, da je stvar komaj zagnana in da je v fazi razvoja.

Seveda bi z opisom vseh programov lahko napolnili knjigo, zato se zadovoljimo s seznamom in majhnim izborom opisov manj znanih rešitev, ki bi lahko prišle posebej prav poslovnemu uporabniku, ki mu ni do metanja denarja skozi okno (ali Okna).
Vse omenjene in opisane programe najdemo na spletnem naslovu www.coks.si in v naslednjih mesecih bomo nekaj najzanimivejših rešitev podrobneje predstavili. Zaenkrat pa naj vam postrežemo le s trenutnim seznamom in kratkim opisom trenutno vključenih programov.


Kdo je kdo na COKS-u?
Na Centru odprte kode Slovenije so v času pisanja tega članka podprti naslednji programski paketi in orodja:

Alfresco − rešitev za upravljanje dokumentov in zapisov
Blender − programska oprema za 3D modeliranje, animacije, izrisovanje, postprodukcijo, interaktivno ustvarjanje in predvajanje
Dokeos − internetno okolje za e-učenje in orodje za izdelavo učnih vsebin v internetu
Exe − enostavna izdelava spletnih vsebin, brez potrebnega znanja iz HTML-ja in XML-ja
eGroupWare − rešitev za obvladovanje in upravljanje z delovnimi skupinami
FeriX − živa distribucija GNU/Linuxu, ki jo preizkusite tako, da vstavite DVD-plošček v DVD-pogon in ponovno zaženete računalnik.
Firebird − relacijska podatkovna baza, ki ponuja široko podporo standardu ANSI SQL.
GIMP − program za obdelavo bitnih slik
Inkscape − program za vektorsko risanje
K12LTSP – distribucija Linuxa za strežnike
KompoZer − urejevalnik HTML, dedič orodja NVU
Moodle − rešitev za upravljanje učnih vsebin
Mozilla Firefox − odprtokodni spletni brskalnik
Mozilla Thunderbird − program za upravljanje z elektronsko pošto
MySQL − večnitni, večuporabniški relacijski sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami (RDMBS) s podporo jeziku SQL
NVU − urejevalnik HTML
Nagios − sistem za nadzor naprav, strežnikov in storitev
OCS − sistem za samodejni popis računalniške in programske opreme
OKO-LAMPP − sistem za hitro vzpostavitev spletišča na OS Linux
OKO-XAMPP − sistem za hitro vzpostavitev spletišča na OS Windows
OTRS − odprtokodni kartični system
OpenOffice.org – pisarniški paket
phpESP − paket orodij za PHP
Portable Apps – paket programov za USB-ključe
PostgreSQL − sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami
Qdig − paket skript PHP, ki predstavlja digitalne slike kot on-line galerijo ali niz galerij.
Qemulator − rešitev za namestitev in upravljanje emuliranih procesov pod Linuxom s pogonom za emuliranje Qemu
Scribus − program za namizno založništvo
SloJoomla – program za izgradnjo spletnega mesta za različne namene
Sparky – program za administracijo mreže, temelječe na Linuxu
SugarCRM – CRM (customer relationship management) rešitev za podjetja
Typo3 Web Content Management (WCM) − rešitev za upravljanje spletnih vsebin

Špela Šalamon