Nemško zunanje ministerstvo je v zaćetku leta sporočilo, da kljub dolgoletnim dobrim izkušnjam z okoljem GNU/Linux preidejo nazaj na Microsoftova Okna in Pisarno. Ministrstvo je izdalo skopo pojasnilo, da Linux ni upravičil pričakovanih finančnih prihrankov, predvsem zaradi težav desktop uporabnikov. Polni odgovor na poslansko vprašanje opozicijskih SPD je na voljo šele zdaj, pripravili pa so ga v uradu komisarke vlade za IT, Cornelie Rogall-Grothe.

Švicarska agencija za IT v šolstvu (SBIF – Schweizerischen Fachstelle für Informationstechnologien im Bildungswesen) priporoča prehod vseh šol na odprto kodo. Obenem pripravljajo ponudbo storitev podpore za vse šole, ki se bodo odločile za tak korak. V začetku marca je SFIB na svoji spletni strani objavila več dokumentov s priporočili in navodili za prehod na odprto in prosto programsko opremo. Obenem odsvetujejo nakupe licenčne programske opreme in podaljševanje obstoječih pogodb.

Dunajski mestni svetnik Rudolf Schicker iz vrst avstrijske socialdemokratske stranke (SPÖ) je zahteval ne-objavo rezultatov druge študije o uporabi odprte kode v mestni upravi.

Pred časom so trije poslanci na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

Microsoft ima eno zelo slabo lastnost – od leta 2005 namreč ni izdal nove različice Moneyja, ki bi deloval v evropskem okviru. Seveda je za nas ameriški tudi tako dober kot evropski, ker vseh specifikacij tako ali tako ne moremo izkoristiti, vendar zakaj bi plačevali, če lahko kaj dobite tudi brezplačno, deluje pa prav tako dobro. Mimogrede, za tiste, ki prehajate na angleško različico: le poskusite prej, ali boste lahko prebrali vse svoje stare zapise podatkov. Formata sta namreč nezdružljiva. Microsoft pa si kar zatiska oči pred tem, saj noče omogočiti pretvorbe na uporabniku prijazen način.

Zadnji trend, ki je zajel države po svetu, je očitno razvoj lastnega operacijskega sistema ali vsaj svoje distribucije Linuxa, ki naj bi jim omogočila neodvisnost od ameriške dobre volje. Kitajcem in Rusom bodo sledili tudi Kubanci. Reuters poroča, da je Kuba ta teden izdala svojo verzijo Linuxa, ki se imenuje Nova.

Uporaba odprtokodne programske opreme iz projekta Eclipse COSMOS je pomagala pospešiti implementacijo združevanja zbirk podatkov za upravljanje s postavitvami (CMDB).

V zadnjih mesecih smo si lahko ogledali kopico predlogov in rešitev za udobno delo z GNU/Linuxom in morda koga tudi prepričali, da je katero izmed distribucij vredno preizkusiti. V zadnjem članku iz te serije si bomo pogledali, kako v okolju GNU/Linux poteka delo z nekaterimi USB-napravami.

V informacijski dobi se starši kaj kmalu srečajo z vprašanjem, kako otrokom pravilno približati računalnik. Če se pri tem še kaj naučijo, toliko boljše. Da razblinimo stereotipe, češ da je GNU/Linux namenjen samo naprednejšim uporabnikom in da s tem operacijskim sistemom ni mogoče početi nič uporabnega, si bomo v tej številki pogledali nekaj didaktičnih programov, namenjenih najmlajšim (in tudi tistim malo starejšim). In kar je pri vsem skupaj najslajše – vsi opisani programi so seveda na voljo brezplačno.