Ko se je pred nekaj meseci začelo v presežnikih govoriti o različici Linuxa, imenovani Ubuntu, smo se »neuki« začeli spraševati, kaj to pomeni. Ko smo se temi malo bolj posvetili, smo videli, da poleg Ubunta obstaja še cela vrsta sistemov, ki so mu funkcionalno podobni − PC Linux, OpenSuSe in še in še. No, potem so prispele novice o notesnikih za 100 dolarjev, ki sicer stanejo 200, a je to vseeno poceni. V teh notesnikih »leti« Linux, in to s povsem zadovoljivo hitrostjo.

Ker stvar očitno deluje, so se nekaterim podjetjem utrnile nove ideje. Ena je recimo ta, da bi naredili računalnik, ki bi bil nekoliko močnejši od tistih notesnikov za 100 (200) dolarjev, recimo pod 500 dolarjev, in ga ponudiLi širokemu trgu. To so naredili Asus, Everex in še kdo. Tako imamo na trgu računalnike, ki stanejo manj kot 500 dolarjev (torej manj kot 350 €), so pa povsem funkcionalni in dovolj za večino uporabnikov. In stvar se je očitno prijela, saj so napovedi dokaj zanimive – Asus načrtuje, da bo v naslednjem finančnem letu prodal okoli 3,8 milijonA modelov Eee (o njem smo pisali v eni prejšnjih številk Mojega mikra), Everex pa o številkah sicer ne govori, so pa njegove proizvodne kapacitete za gOS PC povsem zapolnjene. S tem pa koščkov sestavljanke na to temo še ni konec. Naslednji košček so namreč komunikacije oziroma dostopnost omrežja. Ne le, da je mogoče širokopasoven dostop dobiti že skoraj kjerkoli, tudi brezžični dostop je več ali manj standard. Skoraj ni več hotela, letališča, poslovne zgradbe, kjer ne bi bilo na voljo brezplačno ali plačljivo brezžično omrežje. Imamo torej poceni računalnike z brezplačnim operacijskim sistemom, ki je preprost za uporabo, ter dostop do omrežja. Za uspešno delo potrebujemo le še kak pisarniški paket in smo na konju. Seveda obstaja OpenOffice.org, obstaja pa tudi GoogleApps (www.google.com/a/), Zoho Office (http://zoho.com/) in podobni. To pa pomeni, da pisarniških paketov nimamo več v računalniku, ampak kar v spletu.

In tako imamo štiri trende, ki jih do zdaj ni bilo: uporabniško prijazen Linux, uporabne namizne in prenosne računalnike za manj kot 500 dolarjev, skoraj univerzalen omrežni dostop ter tudi poslovno uporabne spletne pisarne. Je vse skupaj dovolj za revolucijo? Z gotovostjo tega ne moremo trditi. Lahko pa ugotovimo, da se stvari korenito spreminjajo. Zadnjih dvajset let smo kupovali drage računalnike, za katere smo dali tudi več kot tisoč evrov, v te računalnike smo nameščali dokaj drage operacijske sisteme in še dražje pisarniške pakete. Bodo sodobne spremembe kaj vplivale na naš odnos do »tradicionalnega« računalništva? Morda. Vsekakor bodo našteti trendi imeli vpliv na populacijo z nekoliko plitvejšimi žepi. In takšna je v svetu v večini.

Microsoft na tem področju pravzaprav nima izdelka, s katerim bi lahko tekmoval. Vista Basic, ki bi bila lahko nekako najbližje, ne podpira poslovnega omrežja, Office 2007 pa na takšni strojni konfiguraciji ne bo uporaben, pa naj v minimalnih zahtevah piše, kar hoče. V Redmondu sicer pobudo OLPC (One Laptop per Child), kamor sodijo ti računalniki, jemlje zelo resno, saj so ustanovili ekipo štiridesetih ljudi, ki dela na posebni različici Windows XP, ki bi delovala v teh »okleščenih« prenosnikih. A zaenkrat se še ne ve, ali iz tega kaj bo ali ne. Težava je namreč v pomnilniku. Za kolikor toliko normalno delovanje z Windows XP in Officeom bi OLPC moral imeti 2 GB delovnega pomnilnika, ima pa le 1 GB. Microsoftu je sicer uspelo prepričati proizvajalce, da na matično ploščo vgradijo režo SD za razširitev pomnilnika, a ta težava ni edina. Na novo morajo tudi napisati morajo nekaj več kot deset gonilnikov za nov izdelek. Po besedah predstavnika Microsofta bi bil lahko sistem Windows XP za OLPC na voljo kvečjemu proti koncu leta 2008.

Si lahko torej na osnovi naštetih trendov obetamo računalniško revolucijo? Najverjetneje ne. V svetu ni proizvajalca strojne opreme, ki bi lahko živel od teh poceni naprav, pa naj jih proda še tako veliko. Kar zadeva programsko opremo, se tudi ne bo zgodilo nič revolucionarnega, saj večina programov, narejenih za okolje Windows, ne deluje v okolju Linux, to pa pomeni, da prehodov na Linux ne bo revolucionarno dosti. Morda pa se bo zgodilo to, kar si vsi že nekaj časa želimo: morda se bo znižala digitalna ločnica v svetu. S poceni računalniki si bo lahko več ljudi privoščilo njihovo uporabo. Vsekakor nekaj, kar ne more biti slabo, in podjetja, ki vidijo nekoliko dlje od meja razvitega sveta, čaka svetla prihodnost.

Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Zoran Banovič