Predstavitve
Pri predstavitvah se nismo zelo podrobno ustavljali. Našim trem uporabnikom smo dali izdelati preprosto predstavitev, ki ni vsebovala preveč zapletenih elementov, smo pa jim rekli, da jih lahko okrasijo tako, kot mislijo, da je prav.

Pri predstavitvah so imeli naši preizkuševalci pravzaprav še najmanj težav. Pritoževali so se le nad pomanjkanjem nekaterih funkcij ali pa nad tem, da jih niso našli. In komentarji so bili tudi prav zanimivi. Vsi po vrsti so hvalili obseg PowerPointovih funkcij, vendar so tudi rekli, da je vsega tega preveč in da se je preprosto nemogoče naučiti vsega, kar program ponuja oziroma za to v vsakdanjem življenju nihče nima časa. Na drugi strani je modul za izdelavo predstavitev paketa Symphony izredno pragmatičen in celo malce preveč bazičen. Resda omogoča osnovno funkcionalnost, a morda malo preveč osnovno, uporabniki so predvsem pogrešali možnost vključevanja videa in glasbe, kar je zadnje čase čedalje modernejše. Še najbolj optimalen je bil vsem trem OpenOffice.org Impress. Vsebuje ravno pravšen nabor funkcij, ki so tudi kolikor toliko logično postavljene, le animacijo posameznih elementov diagrama je pogrešal en uporabnik.
Zmagovalec: Impress

Tehnična pomoč
Za konec smo se pozabavali še s tehnično pomočjo. Sistem pomoči v programih samih je pričakovan. Izredno dobro organiziran je v MS Officeu 2007, baza znanja je obširna, prevedena in kakovostna. Pri OpenOffice.org je podobno kot pri večini lokaliziranih odprtokodnih zadev. Pomoč je sicer obširna, a le delno prevedena, tako da zahteva nekoliko bolj veščega uporabnika. Pozitivno je presenetil Symphony, ki ima pomoč lepo prevedeno in tudi obširno, pokriva pa vse, kar potrebujemo. Pri vseh treh paketih je na spletu na voljo vrsta forumov, kjer je mogoče najti odgovore na še tako čudna vprašanja.

Kaj pa neposredna pomoč? O Microsoftovi pravzaprav niti ni treba govoriti, saj je organizirana tako, kot se za tako veliko korporacijo spodobi. Tudi v Sloveniji. Bolj nas je zanimala pomoč za druga dva paketa. Pri Symphonyju je zadeva še v povojih, a v podjetju IBM Slovenija imajo kar nekaj strokovnjakov, ki lahko pomagajo uporabnikom. Kaj pa OpenOffice.org, za katerim ne stoji nobena »firma«? Glede na očitke iz preteklih let nas je zelo zanimalo, kako je s tem zdaj. Zadeva je bistveno drugačna, saj je v Sloveniji

kar nekaj podjetij, ki ponujajo podporo za ta paket. Testno smo z anonimnega računa, da ne bi imeli kakšnih privilegijev, na naslov podpora@coks.si poslali elektronsko sporočilo na Center Odprte kode Slovenije s prošnjo za pomoč glede konkretne težave. In odgovor z rešitvijo je prišel v slabe pol ure. Za vse tri izdelke je torej v Sloveniji mogoče dobiti kakovostno pomoč, ki pa običajno za pisarniški paket niti ni tako zapletena.
Zmagovalec: Microsoft

In zmagovalec je…
Kaj reči po vsem tem testiranju? Naš komentar je lahko le povzetek vtisov naših treh testnih oseb. Vse po vrsti so nam zagotovile, da je mogoče večino stvari, ki jih opravljajo v vsakdanjem življenju, brez težav narediti s katerim koli od treh paketov. Sicer pa ima vsak od njih svoje dobre in slabe lastnosti.

Symphony je za zdaj zaradi nedelujočega črkovalnika malce hendikepiran, a po zagotovilih slovenske podružnice IBM-a, se bo to v kratkem spremenilo. Morda mu manjka nekoliko več funkcionalnosti, a je prav to lahko tudi njegova prednost. V več kot devetdeset odstotkih primerov uporabniki namreč potrebujejo le osnovne funkcije. Kakor koli že, če je kdo mislil, da se bo »pisarniška vojna« v naslednjih letih odvijala le med Microsoftovim Officeom in OpenOffice.org, se moti. Tu je še IBM Lotus Symphony.

OpenOffce.org je z različico 3.1 postal res zrel paket, ki ima še eno prednost, o kateri niti snovalci niso kaj dosti razmišljali. Različica 3.1 je bolj podobna klasičnemu Microsoftovemu Officeu, kot pa je Office 2007. To pa je za marsikoga lahko dober argument vsaj za testiranje, če ne že kar za prehod na OpenOffice.org. Pred časom sem slišal komentar osebe v ustanovi, ki se je odločila za prehod na OpenOffice.org, saj so ugotovili, da je Office 2007 predrag in preveč drugačen od prejšnje različice: »Saj naše punce ne poznajo niti razlike med sistemoma Windows in Office – zanje je to eno in isto. Dali jim bomo OpenOffice in rekli, da imajo 'nove Windowse' … Saj je na pogled vse isto!« Glede na to, da zna OpenOffice.org odpreti veliko večino dokumentov Microsoftovega Officea in dokumente v tej obliki tudi shraniti, je to verjetno celo res. In glede na to, da paket vsebuje tudi podatkovno zbirko, modul za pisanje enačb in zelo zmogljiv program za vektorsko risanje, zmožnost neposrednega shranjevanja v format PDF in še kaj, je OpenOffice.org 3.1 vsekakor paket, vreden upoštevanja. V preteklosti so nasprotniki trdili, da paketu manjka program za elektronsko pošto s koledarjem, opomnikom in podobnim. Ta debata je z izidom Mozillinega Thunderbirda z dodatki Sunbird in Lightning postala povsem odveč.

Microsoftov Office 2007 je vsekakor najzmogljivejši paket od vseh treh, o tem ni nobenega dvoma. A zmogljivost in velika funkcionalnost je lahko dvorezna in lahko povzroča težave. Prva je ta, da velika večina uporabnikov večino funkcionalnosti nikoli ne uporablja. Že pred leti je veljalo, da je Word najbolj »izkoriščen« program v paketu Office in da povprečen uporabnik uporablja največ 15 odstotkov njegove funkcionalnosti. Pri drugih komponentah paketa je ta odstotek precej nižji. V času finančnih težav, ki smo jim priča zdaj, se vse več ljudi sprašuje, ali je res treba kupovati nekaj, kar je tako slabo izkoriščeno, logična posledica tega vprašanja pa je spogledovanje z drugimi sistemi in preverjanje, ali ti ustrezajo uporabnikovim potrebam. Druga težava, ki jo uporabniki vidijo v novem Officeu, je sprememba filozofije. Iznajdljivejšim je opravilni trak verjetno všeč in so se ga hitro navadili, manj iznajdljivi pa imajo s tem težave. Tako velika sprememba je lahko nevarna, saj ljudi, ki ne marajo sprememb, odvrača.

Za kaj se torej odločiti? Tako na prvo žogo za ničesar. »Privzetega« pisarniškega paketa prvič v zgodovini naše mlade države več ni. Prvič imamo namreč kar trojno poslovenjeno izbiro. Zato je najprej treba vse tri pakete temeljito preizkusiti in ugotoviti, ali ustrezajo našim potrebam. Nato je treba preveriti še njihovo združljivost tako z obstoječimi kot tudi z bodočimi formati dokumentov, preveriti ali OpenOffice.org in Symphony odpirata dokumente, izdelane v MS Officeu, pa tudi, ali najnovejši Office res odpre dokumente preteklih različic (Excel ga lahko včasih malce pihne). Preverite, ali znajo paketi obstoječe dokumente ustrezno shraniti, ali delujejo makri, je mogoče te makre preprosto predelati in koliko bi to stalo … Ker gre za ključne dele uporabnikovega delovnega namizja, je podroben pregled vsekakor umesten. In ko boste prepričani, še malce povprašajte naokoli in se šele nato odločite. In videli boste, da odločitev ne bo lahka.

Moj mikro, December 2008 | Zoran Banovič |