Vstavljanje
Vsak, ki se ima za kolikor toliko računalniško pismenega, je kdaj poskusil vstaviti kakšno tabelo iz elektronske preglednice v urejevalnik besedil, in to tako, da se tabela v urejevalniku vedno posodobi, kar pomeni, da če v preglednici nekaj spremenimo, se to spremeni tudi v besedilu. Takšna povezava seveda ni mogoča kar preprosto prek kopiranja in lepljenja, ampak je treba uporabiti funkcijo, ki se imenuje »Povezovanje in gnezdenje objektov« ali po domače OLE – Object Linking and Embedding. Testnim osebam smo pripravili preprosto tabelo, ki jo je bilo treba vstaviti v besedilo.

Najprej Word. Testnim osebam se je dozdevalo, da bi lahko stvar vključili kar prek kakšnega zgovornega ukaza, kot je »Vstavi tabelo iz Excela«, a tega seveda ni. Vsi poskusi iskanja česa podobnega so se izjalovili. Da test ne bi propadel, smo malo pomagali in razložili, kaj je to OLE. Potem se jim je zasvitalo, da bi to lahko bil predmet. In so ga našli na opravilnem traku. Logika jim je rekla, da če nekje piše »Delovni list programa Excel«, da bo to to, kar želijo. A ni tako. V izbranem ukazu gre za nov list, česar nočemo. Mi hočemo obstoječo zadevo. In potem jim je uspelo ugotoviti, da je treba izbrati možnost ustvarjanja iz datoteke in vključiti povezavo. A tu smo uporabili majhen trik – tabela ni bila na prvem listu, pač pa na drugem. Kar nekaj časa so naši testneži potrebovali, da so ugotovili, da je najbolje, če tabelo odprejo v Excelu, se postavijo na ustrezen list in tabelo še enkrat shranijo. Malce čudno, ne.

Kaj pa Writer in Calc? No, stvar je podobna in tudi težave so podobne, le da so vsi uporabniki našli ukaz za vstavljanje predmeta bistveno hitreje kot na opravilnem traku v Wordu. Vse drugo pa je v kombinaciji Writer/Calc identično, torej malce čudno.

Symphony? V njem žal ni bilo najti možnosti pravega OLE-lepljenja tabele, čeprav pomoč pravi, da posebno lepljenje to omogoča. Tabelo je sicer mogoče prilepiti, vendar se ne posodobi ob naslednjem odprtju datoteke. No ja, vsaj našim uporabnikom to ni uspelo, pa tudi v pomoči ni bilo najti nič konkretnega.

Kar zadeva vstavljanje objekta OLE v obliki elektronske preglednice noben od programov ni idealen. Dva sta dokaj zapletena, eden pa ne dela tega, kar bo moral. O najboljšem je odločalo najmanjše zlo – kako hitro so uporabniki funkcijo sploh našli.
Zmagovalec: OpenOffice.org

Pogojno prav
Pri izdelavi preglednic in izračunih je pogosto smotrno podatke oblikovati glede na njihovo vrednost. Pri pregledu finančnega stanja je na primer dobro označiti negativne vrednosti rdeče, da že na prvi pogled vemo, da je nekaj narobe. V ta namen poznajo programi za delo s preglednicami tako imenovano pogojno oblikovanje. Ker gre za uporabno funkcijo, smo jo seveda preizkusili.

V Excelu je zadeva dokaj preprosta. Izberemo celico, nato v opravilnem traku izberemo pogojno oblikovanje in zadeva steče. Nova različica Excela prinaša kopico novosti, za katere je bilo treba prej poseči po dodatkih ali pa se zateči k programiranju. Prav lepo, le združljivost s prejšnjimi različicami je lahko težavna, če uporabljamo kakšne čudne prelive. Pogojno oblikovanje je vsem trem preizkuševalcem uspelo brez težav.

V OpenOffice.org je zadeva drugačna. Tu je filozofija takšna, da se za pogojno oblikovanje uporabljajo slogi. Če hočemo torej nekaj pobarvati v rdeče, če je negativno, tega ne moremo ukazati kar neposredno. Najprej moramo izdelati slog, ki vsebuje pisavo rdeče barve, in temu slogu dati ime. Nato pa nastaviti pogojno oblikovanje tako, da rečemo Calcu: »Če je vrednost manjša od nič, uporabi ta slog.« Povsem enako logiko uporablja tudi Symphony, kjer v pogojnem oblikovanju določamo slog.

Kaj je boljše? Excelov način vsekakor omogoča uporabniku precej več kreativne svobode, Calc in Symphony pa sta bolj pragmatična in uniformna.
Zmagovalec: Excel

Grafikoni
Pri grafikonih pa ni kaj dosti zgubljati besed. Excel 2007 je, kar zadeva oblikovanje grafikonov, nesporni zmagovalec. Pravzaprav je tako, da je Calc nekje na ravni prejšnje različice Excela, Symphony pa na ravni prejšnje različice Calca. Čeprav so snovalci Calca naredili z različico OpenOffice.org 3.0 in 3.1 precejšen korak naprej, pa vseeno manjka raznovrstnost. Ta je pri Excelu takšna, da obstaja nevarnost, da se bodo uporabniki začeli igrati, namesto da bodo produktivni. To se je enem od naših treh uporabnikov tudi zgodilo, saj se nikakor ni mogel odločiti, kateri od ponujenih grafikonov mu je bolj všeč.

Kaj pa uporabnost? Nobena od testnih oseb ni potrebovala dolgo, da je v programih našla to, kar je želela. Elektronske preglednice so namreč stvar, ki je bistveno bolj standardizirana od urejevalnika besedil in zato je tudi možnosti za spregled najosnovnejših funkcij manj.
Zmagovalec: Excel

Moj mikro, December 2008 | Zoran Banovič |