Facebook
Najbolj priljubljene spletne strani pod soncem najbrž ni treba posebej predstavljati, saj je prisotna vsepovsod, kamor pogledamo. »The Social Network«, tisto pravo in edino družabno omrežje, kot namiguje naslov istoimenske filmske uspešnice, je prva postaja marsikatere spletne seanse. Od leta 2004 je skozi kratek čas Facebook prehodil resnično dolgo pot. Nekoč le predstavitvena spletna stran študentov univerze Harvard se je razvila v učinkovit združek oglasne deske, spletnega dnevnika, neposrednega sporočanja, zabave in še česa. Vse našteto je svet dobil zastonj! Pa je res temu tako?

Facebook v resnici ni zastonj. V zameno za svoje storitve zahteva pravico do zbiranja demografskih in vedenjskih informacij o uporabnikih. Tovrstni podatki pri marketingu zelo cenjeni, saj so natančni in osebni. Na podlagi odprtega programskega vmesnika Open Graph Application Programming Interface (API) lahko vsak napiše aplikacijo, ki interesentom olajša pot do teh informacij. Primer takšnega prikritega zbiranja vedenjskih vzorcev je gumb »Like«, s katerim lahko uporabnik označi vsebino, ki mu je še posebej pri srcu. Sam gumb je moč uporabiti tudi na zunanjih spletiščih in ga povezati s stranjo v omrežju Facebook. Tako pridobivanje informacij pridobi širino in rezultati pa vrednost. Koliko je naša Facebookova stran vredna, lahko preverimo na spletišču http://evaluator.vitrue.com. Malce za šalo, malce zares nam podjetje Virtue finančno oceni uspeh glede na število pridobljenih prijateljev. Iz vsega lahko sklepamo, da ste največja vrednost omrežja Facebook prav vi – njegov uporabnik!

Uporabniške strani v omrežju Facebook se upoštevajo pri izpisu zadetkov v iskalniku Google, ki hkrati prezre vse povratne povezave nanje in so zato za neposredno izboljšavo naše uvrstitve nepomembne. Vendar so neprecenljive vrednosti obiski, ki jih te strani generirajo. Ker obiskovalci posamezno Facebookovo stran zlahka najdejo kar prek iskalnika, tega množično uporabljajo. Veliko jih obišče tudi zunanje povezave, objavljene na njihovih priljubljenih straneh. Močno orodje »od ust do ust«, ki ga nikakor ne gre zlorabiti. Lastno promoviranje, ki je samo sebi namen, izzove preveč negativnih kritik, da bi bilo priporočljivo.

Twitter
Družabno omrežje Twitter ponuja kar nekaj načinov za lažjo prepoznavnost in je kot nalašč za optimiranje. Najpomembnejše orodje je tako imenovani hashtag (npr. #mojmikro), ki je v bistvu nekaj podobnega kot oznake (tags) na drugih spletiščih. Zaradi omejenosti objav na Twitterju, saj omrežje skuša posnemati SMS-sporočila, jih je treba pametno umestiti. Preširoki izrazi v naših oznakah (npr. #revija) nam ne bodo dali želenega rezultata, ker se bodo naše objave v množici izgubile. Oznake lahko uporabimo tudi za specifične namene. Če na primer organiziramo dogodek za stranke oziroma prijatelje (zasledovalce), lahko ti prek enolične oznake, kakršna je #MM01234, spremljajo novice ali spremembe, povezane z njim. Zavedati se je treba, da Twitter ni samo družabno omrežje, marveč je poleg tega še čisto pravi, polnokrvni iskalnik. Marsikdo ga uporabi za prebiranje aktualnih novic in mnenj, saj se pogosto izkaže za hitrejšega od klasičnih tovrstnih orodij. Za optimiranje se zdi pomembno tudi dejstvo, da klasični iskalniki Twitterja ne ignorirajo. Google tako med drugimi zadetki ob vnosu iskanega pojma izpiše tudi Twitterjeva sporočila (tweets) na to temo, a ker se tweeti prehitro osvežujejo, prave koristi od tega ne bomo imeli.

YouTube, Digg in drugi
Kdor spletni portal YouTube redno uporablja, se zaveda dejstva, da to ni le stran za objavo in iskanje video posnetkov, temveč pravo družabno omrežje. Veliko posnetkov je povezanih z določeno uporabniško spletno stranjo, priljubljeni filmčki pa znajo dvigniti ugled še tako zakotnemu spletišču. Pomembna sta izbira pravih oznak in zanimiva vsebina. Ker se posnetki pojavijo v iskalnikih tipa Google, je portal YouTube izhodišče marsikatere virusne kampanje.

Druga skupina družabnih omrežij so tako imenovani spletni katalogi. Strani, kakršne so Digg, StumbleUpon ter Delicious, se ukvarjajo z katalogiziranjem spletnih vsebin. Uporabnik predlaga spletni naslov, ki ga potem drugi obiskovalci ocenijo po svoje. Optimiranje katalogov je lahko dvorezen meč, saj člani teh spletišč niso prizanesljivi do odkritih reklamnih akcij. Zato je treba biti tu še posebej pozoren. Vsebina naj bo zanimiva, reklamna sporočila pa medvrstična.

Moj mikro, november 2010 | Boris Šavc |