Kako pomembni so podatki, ki jih imamo, se zavemo šele takrat, ko jih izgubimo. Če kak dokument prepišemo z novimi, so besedila, glasba, filmi in podobno večinoma izgubljeni za vedno. Če imamo podatke shranjene le na enem mestu, bomo v tem primeru precej jezni in izgovarjali besede, ki jih v tiskanih medijih običajno zapisujemo s čudnimi znaki, kot so »!@&%*«. Če pa imate izdelano varnostno kopijo podatkov, boste po nekaj minutah in miškinih klikih lahko delali naprej.

Varnostno kopiranje je, recimo temu, sistemsko rešeno predvsem v podjetjih. Ta si na eni strani težko privoščijo izgubo podatkov, saj lahko to pomeni njihov propad, na drugi strani pa varnostne kopije zahteva tudi zakon. Kaj pa doma? Včasih, ko smo o domačih podatkih govorili predvsem o dokumentih, nastalih z urejevalniki besedil, elektronskimi preglednicami ali s kakšnim grafičnim programom, problematika niti ni bila tako žgoča. Prvič zato, ker je bila domača količina podatkov razmeroma majhna, drugič pa zato, ker prav velike izbire medijev, kamor bi jih lahko shranili, ni smo imeli. Na začetku so bile to diskete, nato pa so prišli optični mediji.

GORE DOMAČIH PODATKOV

Zdaj je stanje tudi doma precej spremenjeno. S pojavom novih tehnologij, ki se nanašajo na glasbo in film, se je količina domačih podatkov gromozansko povečala. Najprej je prišel MP3 in ljudje so začeli zbirati glasbo, z DivX-om so se spravili nad filme, pojavili digitalni fotoaparati in kamere, ki svoje podatke shranjujejo v digitalni obliki, pa tudi elektronskih sporočil ne smemo pozabiti, saj tudi ta zasedajo vse več prostora in vsebujejo vse več pomembnih podatkov. In da je stvar še bolj zapletena, ima vse več gospodinjstev več kot en računalnik, kar pomeni, da je treba zagotoviti varnost podatkov v vseh.

KAJ KOPIRATI

…
Pri domačem varnostnem kopiranju moramo najprej vedeti, kaj bomo kopirali, predvsem pa kam bomo kopirali. Kaj bomo torej kopirali? Vsekakor dokumente, ki smo jih ustvarili, pri čemer mislimo na besedila, preglednice, predstavitve, slike, ki smo jih narisali, in podobno. Dobro je imeti varnostno kopijo elektronskih sporočil in po možnosti tudi seznama zaznamkov oziroma priljubljenih. Nato sledijo multimedijske zadeve, kot so fotografije, glasba in filmi, brez katerih sicer ne bomo umrli, nam bo pa presneto žal, če jih več ne bo. Čeprav se sliši čudno, je varnostno kopiranje operacijskega sistema in programov med manj pomembnimi. Če imamo originalne programe na posebnih medijih, kot so CD-ji in DVD-ji jih pravzaprav niti ni treba kopirati, če pa jih imamo le na disku, saj smo jih sneli iz interneta ali dobili kako drugače, pa je kopiranje seveda potrebno.

Moj mikro, oktober 2010 | Zoran Banovič |