PREDNOSTI IN SLABOSTI
32-bitni operacijski sistem (x86)
Najbolj omenjana je vsekakor možnost naslavljanja le do 4 GB pomnilnika oziroma nekje okrog 3,4 GB pomnilnika. Toda Windows 7 deluje presenetljivo hitro tudi s to količino pomnilnika.
Sledi možnost poganjanja 16-bitnih programov v združljivostnem načinu. Čeprav je skoraj neverjetno, da bi kdo to počel, pa se seveda najde tudi kak program, ki ga ne najdete v novejši obliki. Navadno gre za programe, ki jih potrebuje zelo malo uporabnikov in morda programer, ki je napisal program pred veliko leti in nima več interesa nadaljevati s svojo ponudbo. Uporabniki s takšnimi potrebami so te možnosti seveda zelo veseli.
Malenkost hitrejše delovanje 32-bitnih programov je za nekatere seveda močan argument. V resnici pa ta razlika večinoma ni prav izrazita, čeprav so recimo igričarji prav vneti pri zagovarjanju tega, da igre delujejo hitreje v 32-bitnem operacijskem sistemu. Kaj vem, sem poskusil ,pa moram priznati da tako na oko razlike v hitrosti ne opazim.
Pomembnejši podatek je, da v 32-bitnem okolju delujejo 32-bitni in tudi nepodpisani gonilniki. Če uporabljate starejše naprave ali vsaj eno takšno napravo, ki je še nekaj časa ne nameravate zamenjati za novejšo, boste lažje našli gonilnike za 32-bitni operacijski sistem. Čeprav se je veliko uporabnikov že pri operacijskem sistemu Windows Vista srečalo z neprijetnim dejstvom, da nekatera podjetja preprosto ne želijo nadaljevati podpore z novimi gonilniki za nekaj let stare naprave.
V 32-bitnem operacijskem sistemu ni mogoče poganjati 64-bitnih programov. Ne gre. In če se tolažite, da imate na DVD-ju tudi 64-bitno različico operacijskega sistem in je potrebna le nadgradnja, potem ste pretiran optimist. Seveda je to res skoraj do zadnje trditve. Nadgradnja pa ne bo mogoča. Treba bo lepo na novo namestiti operacijski sistem in pri tem izbrati 64-bitno različico. Seveda pa tudi to le, če vaš računalnik to omogoča. Pri preverjanju vam bo v pomoč Windows 7 Upgrade Advisor, medtem ko vam bo Windows 7 Compatibility Center pomagal odkriti, ali so vaše naprave podprte tudi v 64-bitni različici operacijskega sistema.
Kdaj torej uporabljati 32-bitni Windows 7? V glavnem, če vaš računalnik nima 64-bitnega procesorja, kar bi že bila silna že redkost med novimi namiznimi računalniki, saj so tudi novi prenosni računalniki v glavnem opremljeni s 64-bitnimi procesorji. Netbooki so še nekako zadnje naprave z 32-bitnimi procesorji, pa tudi to se hitro menja z novimi procesorji Intel Atom s 64-bitno podporo.
32-bitni Windows bo zadoščal tudi, če ima računalnik 64-bitni procesor, pa ga ne nameravate opremiti z več kot 4 GB pomnilnika ali če se vam zdi dovolj 2 GB pomnilnika, če ne potrebujete računalnika za zahtevne grafične, video ali 3D-modelirne aplikacije, za kodiranje video in avdio datotek in pač vse, kar tudi sicer zahteva zmogljive računalnike in kjer procesi trajajo precej časa.
Če je neko opravilo z 32-bitnim programom opravljeno v hipu, potem vam ne bo veliko pomagalo, če bo v 64-bitni različici končano v polovici tega časa. Saj tako ne bi opazili. Če nimate potrebe po poganjanju več aplikacij hkrati in pridno sproti zapirate programe, ki jih več ne potrebujete, bo z vsemi vašimi potrebami odlično opravil 32-bitni operacijski sistem tudi s samo dvema GB pomnilnika.
Kateri procesorji so 64-bitni?
Pri podjetju Intel so v namiznih računalnikih najpogosteje Core 2 Duo, Core 2 Extreme, Core 2 Quad, Core i3, i5 in i7. Če nismo prepričani, ali imamo vdelan 64-bitni procesor ali ne, je najbolje sneti Intel Procesor Identification Utility. Ta preveri, kateri procesor je vdelan v računalnik, in nam pokaže vse mogoče lastnosti, med njimi pa tudi, ali gre za 32 ali 64-bitni procesor.
Pri AMD-jevih procesorjih so to Athlon 64, Athlon 64 X2, Athlon 64 FX, Athlon II X2, Athlon II X3, Athlon II X4, Opteron, Turion 64, Turion 64 X2, Sempron, Phenom X3, Phenom X4, Phenom II X2, Phenom II X3, Phenom II X4 in Phenom II X6.
Seveda je tudi za identifikacijo AMD-jevih procesorjev na voljo brezplačen program, Central Brain Identifier, ki vam bo med veliko drugimi koristnimi podatki pokazal tudi, katere vrste procesor je vdelan v vaš računalnik.
64-bitni operacijski sistem (x64)
Možnost naslavljanja več kot 4 GB pomnilnika je vsekakor pomemben podatek. Pa zadeva ni enotna za 64-bitne različice Windows 7:
• Starter: 8 GB
• Home Basic: 8 GB
• Home Premium: 16 GB
• Professional: 192 GB
• Enterprise: 192 GB
• Ultimate: 192 GB
Zadeva niti ni tako nadležna, saj bodo le redki domači uporabniki potrebovali več kot 8 GB pomnilnika, če že, pa bodo pač prisiljeni odšteti nekaj več za operacijski sistem. Možnost uporabe večjega pomnilnika pa pomeni tudi možnost dela z večjimi datotekami in z več procesi hkrati.
Ker so zdaj vsi naslovi dolgi 64 bitov namesto 32, pa pride tudi do nekoliko večje porabe pomnilnika. Pri isti različici Windows 7 v 64-bitnem okolju porabi takole 200–350 MB pomnilnika (RAM) več kot 32-bitni. Če je v računalnik vdelano vsaj 3 GB pomnilnika, se to niti ne pozna toliko. Pri manj pomnilnika pa bi to lahko že občutno upočasnilo računalnik. Se pravi, prav zares ni smiselna namestitev 64-bitnega operacijskega sistema v računalnik s premalo pomnilnika.
V 64-bitnem okolju tudi ni mogoče poganjati 16-bitnih programov. Tudi če to želimo in tudi če počnemo z združljivostnim načinom prevale nazaj in naprej, to ne bo šlo. Pač ni predvideno.
64-bitni gonilniki so digitalno podpisani, kar daje večjo varnost in zanesljivost gonilnikov. Se pravi, da bi moralo tudi manj prihajati do nenadnih zastojev izvajanja operacij ali celo nedelovanja operacijskega sistema. Na voljo so tudi nove varnostne funkcije.
Zato pa žal 32-bitni gonilniki ne delujejo več. In ker za nekatere naprave ni ustreznih 64-bitnih gonilnikov, te naenkrat niso več uporabne. Zgodi pa se tudi, da sicer najdemo 64-bitne gonilnike, a ker smo vajeni nepodpisanih gonilnikov, ki iz naprav iztisnejo več, se takšnih možnosti nočemo odreči.
Ena od večjih težav pesti v povezavi s 64-bitnimi operacijskimi sistemi lastnike dlančnikov z operacijskim sistemom Palm. Ker ni na voljo novih, 64-bitnih gonilnikov, je praktično nemogoče žično povezati dlančnike z računalnikom. In seveda so uporabniki ogorčeni. Toda težava ni nepremostljiva, saj je mogoče naprave brez težav povezati z računalnikom prek
povezave bluetooth in celo IrDa. Seveda sta izdelava varnostne kopije in obnavljanje podatkov v napravi tako veliko počasnejša, gre pa le.
32-bitni programi načeloma delujejo nekoliko počasneje v 64-bitnem okolju, saj morajo skozi emulator 32-bitnega okolja (Windows on Windows 64). Izguba hitrosti naj bi bila blizu dveh odstotkov. Razlika torej ni prav hudo velika in v praksi tudi ni popolnoma enotna, pač odvisno od samega programa. Lahko se tudi zgodi, da kateri od 32-bitnih programov ne bo deloval v 64-bitnem okolju. Na to zadnje čase naletimo redkeje, a se še vedno lahko zgodi. Se pa podjetja trudijo s popravki zagotoviti združljivost svojih 32-bitnih programov s 64-bitno različico Windows 7.
Seveda pa prava 64-bitna programska oprema deluje precej hitreje kot 32-bitna različica na 32-bitnem operacijskem sitemu. Spet je seveda odvisno tudi od tega, kako so programerji izkoristili ponujene možnosti nove tehnologije. V glavnem velja, da je hitrejša. Programi pa imajo na voljo tudi več pomnilnika, če ga seveda imamo vdelanega v računalnik. Takšne programske opreme pa je vedno več in vedno boljša je.
Prednosti 64-bitnih programov so se začeli zavedati tudi snovalci računalniških iger in vedno več takšnih je na voljo. Pogosto pa ravno igre, ko začnejo izkoriščati določeno tehnologijo, premaknejo novost v vsakdanjo rabo in med povprečne domače uporabnike.
Kje torej najbolj temeljito opazimo prednosti 64-bitnega operacijskega sistema, opremljenega s 64-bitnimi programi? Povsod, kjer je poglavitnega pomena hitro izračunavanje. Seveda v to kategorijo spadajo tudi obdelava in kodiranje video in avdio datotek, zahtevni grafični programi, pa takšni za 3D-modeliranje in še kaj. Predvsem se zelo pozna, če to počnemo pogosto. Prav gotovo, pa ne bi opazili razlike v hitrosti pri uporabi pisarniških programov, vsaj ne pri pisanju dopisov.
Moj mikro, Junij 2010 | Slavko Meško |
