Razlogov za eno ali drugo možnost je veliko, še več je pisanja o tem, kateri operacijski sistem je hitrejši, in zagovorniki enega ali drugega tabora so podobno glasni. Povprečni uporabniki pa se praskajo po glavi in želijo preprost odgovor, če o zadevi sploh razmišljajo.

Čeprav so procesorji za domače računalnike že nekaj časa 64-bitni, pa se v tako sestavljene računalnike še vedno namešča 32- ali 64-bitni operacijski sistem. Navadno uporabnik niti ne ve, kak operacijski sistem je nameščen v računalniku, ki ga kupuje, še posebej če se na zadeve ne spozna in niti ne ve, kaj vprašati in kakšne so razlike.

Če že vemo, kako in kaj, pa odločitev za nakup ni odvisna samo od arhitekture računalnika, ampak tudi od naših potreb, čeprav je vedno manj razlogov v prid 32-bitne različice operacijskih sistemov.

64-bitni operacijski sistem naj bi bil seveda hitrejši. In tudi je, če v njem poganjamo 64-bitne programe. Nekateri snovalci programske opreme pa žal precej let zaostajajo za strojno opremo (prvi 64-bitni procesorji za široko potrošnjo so na policah od leta 2003), predvsem zaradi tega, ker namesto, da bi napisali novo različico programa samo dopolnjujejo staro in jo predstavljajo kot vedno novejšo. Tako nam ponujajo 32-bitne programe, ki v 64-bitnem operacijskem sistemu seveda tečejo počasneje, kot bi lahko. Tudi sam prehod na 64-bitne operacijske sisteme je silno počasen. Že pri Windows XP je obstajala možnost namestitve 64-bitne različice, pa se to žal ni prijelo, čeprav je bila strojna oprema na voljo. Seveda pa praktično ni bilo ustrezne programske opreme. Nekateri so podobno stanje napovedovali tudi pri prehodu na Windows Visto. Na srečo se to ni uresničilo in zadeva se je nekako prijela, čeprav ne tako, kot bi morda pričakovali. Veliko uporabnikov pa je Windows Visto preprosto preskočilo ali se vsaj niso prav resno ukvarjali z mislijo o 64-bitni različici. Ustrezno spisanih programov pa tudi še vedno ni bilo prav veliko. Na srečo so tisti, ki so bili na voljo, lepo kazali prednosti tako v hitrosti kot tudi prednosti, ki jih prinese več pomnilnika. Veliko uporabnikov je ostajalo skeptičnih pogosto tudi zaradi izjav uporabnikov o težavah, o nestabilnosti sistema in še čem. Kakor koli, dovolj uporabnikov je prehod izvedlo in se že takrat tudi odločilo za prehod na 64-bitni operacijski sistem.

KAKŠNA JE SPLOH RAZLIKA?

Zelo poenostavljeno: načeloma gre za čisto matematično strukturo procesorja. Gre za to, kako računalnik hrani in obdeluje podatke. Vse skupaj seveda še vedno počne v binarni kodi. Gre za nize ničel in enic, kot recimo 100100100111… Število bitov, s katerimi lahko procesor »mešetari«, je torej zelo pomembno. Z uporabo 32 bitov lahko zapišemo števila od 0 do 4.294.967.295 z uporabo 64 bitov pa števila od 0 do 18.446.744.073.709.551.615. Razlika je več kot očitna. Ker načeloma s takšnimi števili nimamo stika, zlasti če za številom stoji znak valute, se nam lahko zdi zadeva vse prej kot potrebna. Takšne možnosti računalnika pa pomenijo tudi v splošnem večjo zmogljivost izračunavanja zahtevnih operacij, uporabo več pomnilnika, večjih datotek in še kaj bi se našlo.

Ali drugače, 64-bitni procesorji imajo zapletenejšo strukturo z več tranzistorji, večjo zmogljivostjo in hitrostjo izračunavanja zahtevnih operacij. V enem ciklu lahko obdelajo dvakrat več bitov kot 32-bitni procesorji in naslovijo ... ohoho več pomnilnika. Možnosti naslavljanja pomnilnika so teoretično tako velike, da na koncu količina pomnilnika, ki jo podpirajo trenutni 64-bitni operacijski sistemi, deluje prav smešno, čeprav si težko predstavljam domačega uporabnika, ki mu 196 GB ne bi bilo več kot preveč – če ne drugega, so takšni računalniki prav pregrešno dragi.

Da bi vse te dobrote lahko izkoristili, pa potrebujemo tudi ustrezen operacijski sistem in programe. Ker prehod na nove sistem ne more biti hipen in vsi programi ne morejo postati kar takoj zastareli, pa so 64-bitni procesorji zasnovani tako, da omogočajo poganjanje 32-bitnih operacijskih sistemov, 64-bitni operacijski sistemi pa omogočajo poganjanje 32-bitne programske opreme.

Če je v 64-bitnem okolju vse tako krasno, zakaj potem sploh še razmišljamo, kateri operacijski sistem uporabiti? Da bi to ugotovili, pa moramo malce podrobneje pogledati prednosti enega in drugega operacijskega sistema v današnjih računalnikih.


Kaj imamo?
Večino uporabnikov zanima samo, ali računalnik deluje in ali je uporabniku prijazen. Saj za več tudi ni potrebe. Težava se pojavi nekoliko pozneje, ob namestitvi dodatnih naprav, ko je treba ugotoviti, kakšne gonilnike je treba namestiti. Pogosto je izbira tako ali tako samodejna in spet ni težav. Včasih pa je le treba ročno izbrati pravi gonilnik. Če ne vemo ali imamo naložen 32 ali 64-bitni operacijski sistem lahko to brez težav pogledamo. Pot do ustreznega mesta pa je:

Start/ Nadzorna plošča/ Sistem in varnost/ Sistem

Na vrhu pod napisom »Izdaja operacijskega sistema« je vpisana različica Windows 7, nekoliko nižje pa najdemo tudi vrsto. V razdelku Sistem je vpisana Vrsta operacijskega sistema, kjer je vpisano, ali gre za 32- ali 64-bitno različico.

Moj mikro, Junij 2010 | Slavko Meško |