Višji svetovalec za vladni sektor, ki se ukvarja z okoljem, ni ravno pogosta funkcija v podjetjih, ki se ukvarjajo z IKT-jem. Kako se je to delovno mesto razvilo v Microsoftu?
Pri Microsoftu si že dolgo prizadevamo, da bi bilo tudi zunaj podjetja jasno videti, kako se na ravni produktnih ekip, podatkovnih centrov in vseh drugih zmogljivosti trudimo zmanjšati vsakršne vplive svojega poslovanja na okolje. Vzdržnost je del procesa razvoja naših izdelkov, vključena v našo pobudo zaupanja vrednega računalništva (Trustworthy Computing, v nadaljevanju TWC). V svoji predstavitvi na NT konferenci letos sem predstavil del te zgodbe, povezan s podatkovnimi centri in z dejstvom, da so naši najboljši inženirji, kot je Christian Belady, že od začetka leta 2004 osredotočeni na zmanjševanje potreb po energiji, kovinah, betonu, zemljiščih, bakru in vodi. Naše ekipe TWC so dosegle izjemen napredek, saj so razvile več kot 35 novih funkcij, ki so vključene v Windows 7, obenem pa so tudi del zmanjševanja energijskih potreb v drugih naših izdelkih.

Moja funkcija je bila oblikovana nekako takrat, ko je Microsoft zaposlil Roba Bernarda na mestu stratega okoljske vzdržnosti znotraj TWC-ja, ki naj v podjetju deloval horizontalno. Moja vloga je predvsem vzdrževanje stikov in delo z vladami na področju vloge, ki jo lahko podjetja IKT lahko odigrajo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ki bi lahko vodila k povečanju energetske učinkovitosti.

Katere nove, konkretne ukrepe v zadnjem času izvaja Microsoft v okviru svojih prizadevanj za okolje in večjo energetsko učinkovitost?
Poleg že omenjenega je Microsoft razvil tudi tehnologijo za zmanjševanje podatkovnih centrov, ki so lahko tako majhni, da jih je moč spraviti v manjši tovornjak, narejeni so iz recikliranih materialov, porabijo do 95 % manj energije kot tipičen podatkovni center ter imajo količnik PUE* 1,05, pri čemer za hlajenje uporabljajo zgolj cev z vodo.

Vlagamo tudi v oblačne tehnologije, ki bodo organizacijam omogočile selitev strežnikov in opreme IT v oblak in odstranile potrebe po strojni opremi, prostoru in energiji. Svetovalno podjetje Accenture je v svoji študiji pred kratkim objavilo, da lahko velika podjetja zmanjšajo svoje izpuste CO2 in potrebe po fizičnih strežnikih za 30 % ter obenem povečajo učinkovitost in produktivnost. Manjše ko je podjetje, bolj lahko s premikom v oblak zmanjša svoje izpuste CO2. Prepričan sem, da bo oblak v prihodnjih letih igral eno ključnih vlog pri zmanjševanju izpustov v organizacijah.

Svoje podjetje zastopate v precejšnjem številu komisij in delovnih skupin. Kako poskuša industrija IKT na splošno, še posebej pa Microsoft, izboljšati svoj vpliv na okolje?
Microsoft je član globalne pobude za e-vzdržnost GeSI (Global e-Sustainability Initiative), prav tako pa tudi foruma IKT za energetsko učinkovitost ICT4EE (ICT for Energy Efficiency).

GeSI je mednarodni forum, ki združuje vodilna podjetja iz sveta IKT pri obveščanju javnosti o tem, kako člani foruma izboljšujejo svoje udejstvovanje na področju okoljske vzdržnosti, obenem pa promovira uporabo tehnologij in inovacij, ki omogočajo trajnostni razvoj. Cilj foruma ICT4EE je predvsem merjenje in izboljšanje energetske in okoljske učinkovitosti procesov IKT, obenem pa tudi širjenje najboljših praks o tem, kako lahko tehnologija prispeva k boljši, smotrnejši rabi energije ter zmanjševanju izpustov, ne le v tehnološkem sektorju, temveč tudi v podjetjih iz vseh drugih dejavnosti.

Microsoft spodbuja uporabo obnovljivih virov v svojih prostorih, saj denimo na sedežu družbe uporabljamo hidro in sončno energijo, za hlajenje svojih podatkovnih centrov pa zunanji zrak. Trudimo se tudi na področju recikliranja in svojim zaposlenim omogočamo učinkovito delo od doma, s čimer zmanjšujemo izpuste, nastale s prevozom na delo. Seveda pa za zmanjševanje vpliva naših poslovnih aplikacij na okolje ter čedalje pogostejše spletne konference in srečanja uporabljamo lastno tehnologijo ter storitve v oblaku, s čimer smo odpravili potrebo po 160 milijonih kilometrov letalskih prevozov letno.

Kaj pravzaprav je »programska oprema za upravljanje z energijo« Microsoft Hohm? Kakšni so načrti za nadaljnji razvoj te aplikacije?
Microsoft Hohm je brezplačna spletna aplikacija, ki deluje v oblaku in uporabnikom ponuja prilagojena priporočila za boljše razumevanje in upravljanje stroškov energije v domovih in garažah. Vgrajena analitika je plod sodelovanja laboratorija Lawrence Berkley National Laboratory in ameriškega ministrstva za energijo, kar omogoča prilagajanje aplikacije posebnostim vašega doma, rabi gospodinjskih naprav ter energetski porabi. Microsoft pri tem projektu sodeluje z vodilnimi dobavitelji energije, zaradi česar lahko Hohm prebira podatke o rabi plina in elektrike s kakršnih koli merilnih naprav. Lastniki nepremičnin tako zvedo, kateri deli njihovih stanovanj ali hiš porabijo največ energije, primerjajo porabo energije z drugimi domovi v soseski ter se sčasoma naučijo novih načinov varčevanja z energijo ter izboljševanja učinkovitosti.

Kaj menite o okoljskih vplivih eksponentne rasti količine podatkov, ki zahteva čedalje večje shranjevalne zmogljivosti in s tem povečuje količine izpustov ter porabo energije? Kako se na tem področju udejstvuje Microsoft?
Kot sem že omenil, smo zelo osredotočeni na zmanjševanje energetskih zahtev naših podatkovnih centrov, prav tako na varčevanje z vodo, ki jo ti potrebujejo za delovanje. Naš podatkovni center v Dublinu za hlajenje uporablja navaden mrzel zrak, zato so potrebe hlajenja po energiji skoraj nične, po vodi pa manj kot en odstotek. Obstajajo tudi razvojni projekti, s katerih želimo optimirati in izboljšati učinkovitost naših strežnikov. Eden teh lahko pokrije potrebe več kot tisoč podjetij, običajen fizični strežnik pa le 25. Pričakujemo, da bodo naši strežniki še bolje optimirani že v bližnji prihodnosti.

Lestvica Cool IT ocenjuje zavzetost globalnih IT-podjetij pri njihovem boju proti klimatskim spremembam, in Microsoft je na letošnji lestvici nazadoval. Je za to kak poseben razlog?
Greenpeace in drugi pri analiziranju rezultatov vprašalnikov uporabljajo poseben ocenjevalni sistem. Za konkretno lestvico pa mislim, da se osredotoča predvsem na podjetja, katerih izvršni direktorji govorijo o tej temi. Naš CEO Steve Ballmer je leta 2009 razposlal interno obvestilo vsem zaposlenim, vendar pa smo tudi podjetje, v katerem menedžerje spodbujamo k temu, da javno povedo, kaj delamo. Sam sem dober primer za to, saj sem v zadnjih 8 mesecih predaval na več kot 20 dogodkih, veliko pa o tem govorijo tudi naši raziskovalci in menedžerji, saj želimo s to temo seznaniti čim širšo publiko.

Greenpeace opozarja, da je Microsoft za pokazatelj namesto absolutnih količin izpustov raje izbral njihovo intenzivnost, saj bi lahko tako upočasnil stopnjo zmanjševanja svojih izpustov. Z drugimi besedami, pomembna okoljevarstvena organizacija meni, da so Microsoftovi napori precej medli. Kako to komentirate?
Greenpeace ima vlogo priganjalca podjetij, da na tem področju naredijo kar največ. Naši okoljski cilji so bili objavljeni pred nekaj leti in so primerljivi z drugimi podjetji v naši dejavnosti.

Pred tem intervjujem sem malce brskal po spletu, in zdi se, da je javna podoba Microsofta kot okoljsko zavednega podjetja slabša, odkar je krmilo prevzel Steve Ballmer, hkrati pa je javno mnenje dejavnostim Billa Gatesa še vedno zelo naklonjeno. Kako in zakaj se je to zgodilo?
Menim, da gre za očitno napačno predstavo. Naša prizadevanja področju neposrednega vpliva na okolje, storitev, izdelkov ter raziskav in razvoja kažejo na širjenje naše dejavnosti.

*Opomba: Učinkovitost porabe (električne) energije je pokazatelj energetske učinkovitosti podatkovnega centra. PUE je rezultat delitve vsote vhodne ter vsote energije, porabljene za delovanje računalniške infrastrukture znotraj podatkovnega centra. Bliže, kot je količnik PUE 1, boljši je izkoristek podatkovnega centra.

Moj mikro, julij avgust 2011 | Boštjan Klajnščak |