Microsoft je v Sloveniji svoj ogljični odtis meril pred dvema letoma, na podlagi rezultatov pa so si v slovenski podružnici kot cilj zadali predvsem zmanjšanje števila letalskih poti, ki jih intenzivno nadomeščajo z videokonferencami. Poleg tega se zaposleni trudijo okrog »malih stvari«, saj ne uporabljajo več plastenk, manj tiskajo, nameščena so tudi opozorila na električnih stikalih …

Nedvomno svoj delež, čeprav bolj po inerciji, prispevajo tudi Microsoftove aplikacije, nameščene v slovenskih podjetjih in organizacijah. Ena izmed rešitev, ki v tem smislu gotovo pripomore k zmanjšanju tiskanja ter krčenju papirnega poslovanja nasploh, je sodelovalna platforma Sharepoint, pa tudi strežnik Exchange. Zadnji pomeni okostje rešitve ministrstva za obrambo za upravljanje z dokumentarnim gradivom (IRDG), s katero so digitalno podpisali več kot 59.000 dokumentov. Vse skupaj pomeni precejšen prihranek pri papirju, saj je rešitev povsem brezpapirna, obenem pa je, v skladu s prej omenjeno inercijo, zelo ugoden tudi učinek na okolje.

Podobna je tudi zgodba NLB-ja, kjer so se v letu 2010 odločili, da ne bodo več kupovali manjših strežnikov za posamezne aplikacije, ampak nekaj večjih strežnikov, te pa nato virtualizirali z Microsoftovo tehnologijo Hyper-V. »Danes v novem virtualiziranem okolju deluje 100 virtualnih strežnikov, s čimer smo prihranili veliko denarja in prispevali k ohranjanju okolja,« je dejal Jure Peljhan, direktor Upravljavskega centra za informacijsko tehnologijo v NLB Skupini.

V NLB-ju sodijo, da so potrebe po strežniškem prostoru zmanjšali za približno 70 odstotkov in za 30 odstotkov znižali izdatke za strojno opremo. Še pomembnjše kot omenjeni prihranki pa je občutno, kar 72-odstotno izboljšanje energijske učinkovitosti novega okolja. V novem okolju so zmanjšali toplotne izgube za približno 94.100 BTU na uro oziroma znižali porabo energije za približno 27 kWh na uro. Ob dejstvu, da podatkovni center neprekinjeno deluje vse dni v letu, na leto privarčujejo približno 1.614.800 KWh že z virtualizacijo 39 strežnikov, medtem ko se z virtualizacijo nadaljnjih 100 strežnikov prihranek povzpne na vrtoglavih 8.074.000 KWh. Povprečno slovensko gospodinjstvo na leto porabi 4100 kWh električne energije, kar pomeni, da so prihranki enaki letni porabi 1970 gospodinjstev.

OBLAK NI (EDINA) REŠITEV

Popoln uspeh in vsesplošna raba oblaka (vsaj v gospodarstvu) je po vsej verjetnosti dokaj utopičen scenarij, ki bi težko pomenil »dokončno rešitev okoljskega vprašanja« v IKT-ju. Gre namreč za zamenjavo sicer energetsko potratnega in okolju ne preveč prijaznega modela notranjega zagotavljanja podpore IT-ju, ki ima razmeroma malo šibkih točk v smislu prekinitve poslovanja, z oblakom, s katerim moramo biti povezani ves čas. Za primer, da »pade« bodisi omrežna povezava bodisi električno distribucijsko omrežje moramo torej imeti redundančno povezavo in pomožni generator oziroma zelo zmogljivo brezprekinitveno napajanje, kar pa spet zahteva energetsko požrešne in okolju neprijazne rešitve. Analitska hiša Gartner v eni svojih študij opozarja na (vsaj) navidezno nezmožnost razlikovanja industrije IKT med učinkovitostjo in trajno vzdržnostjo, saj energetska učinkovitost še ne pomeni, da je izdelek »zelen.«

Videti je, da oblak tako Microsoft kot celotna industrija IKT bodisi dojema bodisi navzven predstavlja kot ultimativno rešitev, ki bo bistveno zmanjšala vpliv IT-ja ter gospodarstva nasploh na okolje. Ta vtis potrjuje tudi raziskava z naslovom »Cloud Computing and Sustainability,« ki jo je Microsoft pripravil v sodelovanju svetovalnima hišama Accenture in WSP, v kateri primerja okoljske vplive rabe programske opreme znotraj podjetja ter pri zunanjem ponudniku storitev. Študija ugotavlja, da je pri sodelovanju z zunanjim ponudnikom mogoče prihraniti tudi do 90 odstotkov energije in za enako količino tudi zmanjšati ogljični odtis. Iz rokava bi se dalo stresti še vsaj deset dobrih razlogov, zakaj je računalništvo v oblaku »bolj zeleno.« Vendar ali je res? Videti je, da se veliki osredotočajo predvsem na upravljanje energetskih potreb podatkovnih centrov, medtem pa se vse prerado pozablja na porabo energije, potrebne za prenos in usmerjanje omrežnega prometa, ki je seveda ključnega pomena za delovanje in koristno rabo oblaka. Omenjeni promet bo glede na podatke iz ravnokar objavljene študije »VNI: Global IP Traffic Update« podjetja Cisco, do leta 2015 rasel s povprečno letno stopnjo 32 % in takrat dosegel 1 zetabajt oziroma 1021 bajtov.

A vrnimo se k Microsoftu. Greenpeace s svojo lestvico Cool IT Leaderboard po mnenju avtorja teh vrstic pri ocenjevanju dejansko daje preveč teže mehkim dejavnikom, namesto da bi pri študiji preprosto upoštevali dejanski vpliv, od števila virtualiziranih strežnikov in tako prihranjene elektrike, vsega papirja, ki so ga podjetja prihranila na rovaš rešitev Sharepoint ali Exchange, do dejanskega ogljičnega odtisa. Če pa so mehki dejavniki že tako zelo pomembni, potem bi pri Greenpeaceu lahko upoštevali tudi številne omenjene »olajševalne okoliščine«, ki pravzaprav tudi spadajo v »mehko« kategorijo. A vendarle, sodeč po kvantitativnih podatkih CDPja, se Microsoft zadanemu cilju v prvih dveh letih samozadane petletke še ni zares približal.

Moj mikro, julij avgust 2011 | Boštjan Klajnščak |