Kljub vsemu trudu in pohvalnosti pa so vse našteto razdrobljeni, individualni napori, ki jih praviloma ne povezuje nikakršna skupna vizija ali strategija. Na področju poslovanja so sinergije sveti gral vsakega menedžerja, medtem ko na področju varstva okolja temu očitno ni tako. Vsi industrija IKT bi morala biti ne le vzor, temveč tudi vlečni voz tako lokalne kot globalne skupnosti v boju proti uničevanju okolja in podnebnim spremembam. Vsa biogoriva, avtomobili na električni pogon, varčne hiše in napeljave, subvencije za sončno energijo, recikliranje, inovativni načini hlajenja in kjotski protokoli so namreč brez malte informacijskih tehnologij zgolj opeke v zgradbi, znotraj katere skušamo zaščititi svoje okolje.
Zato bomo v tem in prihodnjih nadaljevanjih tega sestavka skušali podrobneje preveriti predvsem, v kolikšni meri se svojega globalnega in lokalnega vpliva na okolje zavedajo velikani industrije, kot so IBM, Microsoft, Cisco, HP in Oracle, obenem pa tudi, s kakšnimi ukrepi skušajo zmanjševati negativni del omenjenega vpliva ter kako uspešni so pri tem. Pri obravnavi vsakega izmed naštetih podjetij se bomo ravnali po istem ključu. Najprej bomo pod drobnogled vzeli okoljski cilj, ki ga v teh časih družbene, okoljske in bogsigavedi kakšne še odgovornosti in »zelenosti« izdelkov ima vsaka multinacionalka, ki da kaj nase. Potem bomo skušali dobiti kompetentnega sogovornika – tj. nekoga, ki je znotraj organizacije čim višje na globalni lestvici tistih zaposlenih, ki se ukvarjajo z okoljem in vplivi dotične korporacije nanj – s katerim bomo v intervjuju skušali dobiti odgovore na vprašanja, ki jih pri iskanju podatkov o okoljski dejavnosti podjetja nismo našli v spletu ali drugod. Nato bomo na podlagi podatkov neprofitne organizacije Carbon Disclosure Project (v nadaljevanju CDP) preverili skupne izpuste CO2, uvrstitev podjetja na zadnji lestvici Cool IT Leaderboard organizacije Greenpeace, ter se na koncu posvetili še okoljskim vplivom podjetja v Sloveniji – če se bomo le dokopali do kakih oprijemljivih podatkov na to temo.
MICROSOFT NAPOVEDUJE ZMANJŠANJE OGLJIKOVIH IZPUSTOV
Microsoftov okoljski cilj, zapisan tudi na spletni strani microsoft.com/environment, je naslednji: »Glede na izhodiščno leto 2007 bomo do leta 2012 zmanjšali ogljikove izpuste na enoto prihodka za vsaj 30%.« Seveda smo napredek na poti do tega cilja preverili, in sicer s pomočjo že omenjene neprofitne organizacije CDP. Microsoft CDP-ju podatke posreduje od leta 2007 dalje, in sicer v obliki odgovorov na vprašalnik za prejšnje koledarsko leto. Dosegljivi so torej tudi podatki za leto 2006, a zaradi drugačne metodologije niso primerljivi s tistimi od 2007 naprej, zaradi česar smo primerjavo 2006/2007 izpustili. Še posebej pa velja opozoriti na dejstvo, da je v cilju nedorečena ena izmed ključnih postavk, in sicer ali gre pri izhodiščnem letu za koledarsko ali za Microsoftovo fiskalno leto, ki se končuje s 1. julijem. Razlika v stopnji rasti izpustov na enoto prihodka je namreč precejšnja. Če vzamemo, da gre v obeh primerih (izpustov in prihodkov) za koledarsko leto, je Microsoft v letu 2008 svoje izpuste zmanjšal za zgolj 0,5 % (in ne -9,9 %, kakor je zapisano v spodnji tabeli), v letu 2009 pa jih je kljub 5,3 % padcu prihodkov zvišal za kar 13,2 % (in ne 0,4 %).
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | |
| 2007 | 938.508 | 51.122 | 18,36 | − | − | 78.565 | 11,95 | |
| 2008 | 999.859 | 60.420 | 16,55 | −9,9 % | −9,9 % | 91.259 | 10,96 | -8,3 % |
| 2009 | 1,077.034 | 58.437 | 18,43 | 11,4 % | 0,4 % | 92.736 | 11,61 | 6,0 % |
| Vira: CDP, Microsoft | ||||||||
| OPOMBA: | ||||||||
| 1 Izpusti (ton CO2) | ||||||||
| 2 Prihodki (mrd USD) | ||||||||
| 3 ton CO2 / mio USD prihodka | ||||||||
| 4 Letna rast | ||||||||
| 5 Rast glede na izhodiščno leto | ||||||||
| 6 Zaposlenih | ||||||||
| 7 ton CO2 / zaposlenega | ||||||||
| 8 Letna rast | ||||||||
Poleg podatkov CDP je koristen neodvisen vir informacij tudi lestvica Cool IT Leaderboard, ki jo na podlagi svojega poročila iz leta 2008 »Smart 2020: Enabling the Low Carbon Economy in the Information Age« vsakih pol leta pripravi Greenpeace. Način ocenjevanja je, roko na srce, nekolikanj »meglen«, saj Greenpeace ocenjuje »vodstvena prizadevanja« globalnih IKT-podjetij pri omogočanju zmanjševanj izpustov v celotnem gospodarstvu na podlagi rešitev IT. Podjetje lahko doseže največ 100 točk, od česar jih 50 prispeva ocena prizadevanj na področju »podnebnih tehnologij,« vplivi oziroma izpusti samega podjetja 15, politično udejstvovanje oziroma podpora prizadevanjem za čistejše okolje pa 35 točk.
A kljub svojim rahlo neoprijemljivim kriterijem in pogostim spremembam metodologije lestvica vsebuje marsikateri zanimiv in tudi konkreten podatek, obenem pa že s svojim obstojem ter specifično težo imena Greenpeace zelo verjetno prispeva k še večjim naporom na strani globalnih IT-podjetij. Logika je neizpodbitna: če so omenjena podjetja tekmovalno naravnana na vseh drugih področjih poslovanja, in če praktične rešitve IT, ki bodo na ta ali oni način prispevale k zmanjševanju izpustov, pomenijo tudi komercialno priložnost za izboljšanje taistega poslovanja, potem se bodo podjetja potrudila, da bodo na lestvici Cool IT Leaderbord čim višje, in s tem dosegla svoj namen.
MICROSOFT EDINI NAZADOVAL
Microsoft je v zadnji, četrti različici lestvice edino izmed sedemnajstih podjetij, ki je v primerjavi s prejšnjo nazadovalo, saj je dosegel 29 točk oziroma dve manj kot pred pol leta, pri čemer pa je treba poudariti tudi dejstvo, da se je nekoliko spremenila tudi metodologija oziroma specifična teža ocenjevanih področij. O razlogih za slabšo uvrstitev smo povprašali tudi sogovornika iz Rayja Pinta, vendar si najprej poglejmo, kaj o Microsoftovem rezultatu pravi Greenpeace. Največja »črna pika« v povzetku rezultata programskega giganta iz Redmonda je že v tretji različici navedeno dejstvo, da že od leta 2003 dalje vsako leto povprečno nameni okrog 9 milijonov USD zgolj za lobiranje, pri čemer se pa kljub precejšnjemu političnemu vplivu in dostopu do ključnih ljudi redno in zavzeto ne ukvarja z okoljsko problematiko. Pri tem je v poročilu z naklonjenostjo navedena dejavnost Billa Gatesa, medtem ko sedanjemu direktorju Stevu Ballmerju po besedah Greenpeacea »do zdaj ni uspelo učinkovito izraziti pomembnosti zaščite podnebja ter prehoda na »čisto« energijo.«
Microsoft je zelo aktiven na področju razvoja okoljskih aplikacij oziroma rešitev. Ena koristnejših (ki pa žal deluje samo v ZDA) je Microsoft Hohm, brezplačna spletna aplikacija, ki deluje v oblaku in uporabnikom ponuja prilagojena priporočila za boljše razumevanje in upravljanje stroškov energije v domovih in garažah. Druga, morda še zanimivejša, saj jo je moč uporabljati tudi v naših krajih, je Eye on Earth. Rešitev je bila razvita v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje (EEA), omogoča pa beleženje in spremljanje podatkov o kakovosti vode in zraka v 32 evropskih državah. Svoja opažanja lahko dodajo tudi »čisto navadni« uporabniki, trenutno pa je mogoč vpogled v zbrane podatke iz 1000 merilnih točk, ki spremljajo kakovost zraka, ter 22.000, ki spremljajo kakovost vode. Velja pa omeniti, da je Slovenija zastopana zelo zelo revno, saj je denimo za Ljubljano dostopen en »uraden« in en »uporabniški« podatek, za Maribor pa le ena ocena uporabnika. V lokalnem smislu to postavlja pod vprašaj tako smiselnost uporabe kot zanašanja na podatke, zbrane v okviru Eye on Earth, a vendarle bi aplikacija ob širšem prizadevanju (s strani tako ministrstva in Agencije za okolje kot slovenskega Microsofta) lahko dosegla vsaj kritično maso uporabniških ocen in s tem zaživela v vsej svoji uporabnosti.
Moj mikro, julij avgust 2011 | Boštjan Klajnščak |
