Koliko modelov naj da podjetje na trg in kako hitro naj nadgrajuje modele? Kaj pa »modeli« ljudi? Vsak je »model zase«, imajo pa določeni »modeli« skupne značilnosti. Obdobje zaznamuje ljudi in ljudje zaznamujejo obdobja. Vsaka generacija uporablja najprej izdelke, ki jih je naredila prejšnja, potem, ko odraste, pa vzame »stvari v svoje roke«. Vsaka generacija ima do izdelkov in tehnologij poseben, svoj odnos. Eni so nad novostmi navdušeni, drugih ne zanimajo, tretji se jih bojijo, četrte utrujajo. Vnuk ima vse, kar potrebuje, v mobilnem telefonu, za očeta zadošča, če enkrat na dan pogleda pošto in spletne novice, dedek pa ponoči ne more spati in igra Travian.
Peter Drucker, oče sodobnega menedžmenta, je leta 1950 (takrat je bila »baby boom« generacija še v planicah, pa ne Pampers) dejal: »Živimo v času velikih sprememb.« Takrat ni bilo interneta, digitalne televizije, elektronske pošte, direktnega trženja, mobilne telefonije, proizvodnje na Daljnem vzhodu. Kljub temu se jim je očitno zdelo, da živijo hitro in se jim dogajajo velike spremembe. Kaj se potem dogaja šele danes?
Na »modele«, žive in nežive se izvajajo stalni pritiski glede cen, konkurence, ves čas je prisotna in nikoli se ne konča igra glede produktivnosti, internet spreminja navade ljudi in nakupovalne navade, te pa spreminjajo in oblikujejo ponudnike. Kaj so mati od očeta (in obratno) pričakovali pred petdesetimi leti in kaj pričakujejo danes, seveda če sta še skupaj? Kako so se otroci obnašali in kaj so smeli tedaj in kaj danes? Od mobilnega telefona, računalnika in blu-ray predvajalnika tedaj niso pričakovali nič. Tudi danes od izdelkov, ki jih (še) ni, ne pričakujemo ničesar. Digitalni nanolikalnik naj bi srajce tudi zložil, ne le zlikal, v nasprotju od tistega, v katerega je prababica nasula premog. Tak, ki bo tudi zložil, bo na začetku 357 evrov ali kakih drugih »goldinarjev« dražji. Ko bo stekla množična proizvodnja, bodo cene vztrajno padale, tisti najdražji bo znal prišiti tudi manjkajoče gumbe. Tudi snemalnik slike na trak je bil nekoč fikcija, danes pa je zgodovina. »On-line« avkcije optimirajo storitve in procese, kronično pomanjkanje časa pa omogoča »drugim«, da naredijo več v enakem času. Časa ni dovolj niti za trezne premisleke glede najpomembnejših odločitev. Velikokrat je treba sprejeti najboljšo izmed slabih odločitev in za to prevzeti popolno odgovornost.
GLOBALNA GENERACIJA
Beseda generacija je v mnogih jezikih nastala iz latinske besede generatio (rojstvo, ustvarjanje, sposobnost ustvarjanja, družina, človeštvo). V sociološkem smislu se generacije ne rojevajo, ampak oblikujejo na podlagi velikih družbenih stresnih dogodkov. Dejavniki, ki oblikujejo generacije so: dramatične demografske spremembe, ki vplivajo na denarne transferje v družbi (selitev ljudi na Zahod, kapitala pa na Vzhod); travmatični dogodki (napad na WTC); časovni interval, ki poveže generacijo in jo opredeli kot uspešno ali neuspešno; nastanek oziroma obstoj kakšnega prostora (virtualni prostor, socialna omrežja, kibernetski prostor …); vodje, mentorji, podjetja, ki zaznamujejo prostor in čas (Apple, Bill Gates, Microsoft, Google, Sony …). Seveda ne moremo mimo tehnologij, ki nas neprestano usmerjajo (včasih poneumljajo) in nam krojijo življenje na vsakem koraku.
Današnjo delovno ali gonilno silo sestavljajo štiri generacije: veterani, otroci blaginje, generacija X, generacija Y, na pohodu pa je generacija Z, ki je trenutno še v nižjih razredih osnovne šole. Koncept generacije se množično uporablja v družboslovju (demografija, kulturne študije, sociologija, politične znanosti …) in ima različne in hkrati komplementarne pomene. Beseda generacija je zelo pogosta tudi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Moderno je govoriti o naslednji generaciji procesorjev, mobilnih telefonov, pametnih števcev, komunikacijskih standardov, avtomobilov (tretja generacija Sharana in Golf »sex« ali šest). V tehnološkem smislu nova generacija nastopi po določeni časovni točki, ko je razvojno zaključen paket novih funkcionalnosti izdelkov, ki so bodisi prenovljeni ali pa osnovani na novo.
Vir razlik med generacijami izhaja iz dejstva, da imajo ljudje, ki se rodijo v družbi v različnih obdobjih, različne ključne izkušnje. Pri nekaterih sta, ko so se rodili, PSP in mobilni telefon že obstajala, pri drugih še ne: prepad med generacijami bo tem večji, čim hitreje se bodo spreminjale razmere v družbi oziroma večje ko so razlike med generacijami, večji je generacijski prepad. Danes se razmere spreminjajo zelo hitro, kar narekujejo hiter tempo in nove tehnologije, kar lahko pomeni, da bo tudi »rok trajanja« določene generacije krajši. V nekterih primerih lahko majhne razlike v starosti pomenijo velike razlike v pripadnosti določeni generaciji, saj lahko nenadni dogodki spremenijo izkušnjo mladosti. V zadnjih petnajstih letih je prav podočje novih tehnologij doživelo največji razvoj. Generacije, ki tega razvoja niso tako intenzivno doživljale in spremljale novosti, imajo danes lahko težave pri uporabi novih tehnologij. Današnja družba pa je organizirana na način, ko je uporaba teh neizbežna. Računalniki in njihova uporaba prav gotovo zavzemajo osrednje mesto znotraj uporabe novih tehnologij. Življenja brez računalnika, interneta, mobilnega telefona si danes ne znamo več pedstavljati, sploh si ga ne predstavljajo otroci. Mlajše generacije so z računalniki tako rekoč odraščale, starejše pa se morajo šele naučiti uporabe in ravnanja z njimi, kar včasih tudi ni prav preprosto.
Globalizacija kot taka je spodbudila tudi nov koncept preučevanja generacij, in sicer koncept globalnih generacij oziroma koncept generacij, ki si zaradi razvoja informacijsko – komunikacijskih tehnologij (internet, mobilne komunikacije, globalna socialna omrežja), medijev, velike prostorske mobilnosti, izobraževanja, prostega pretoka kapitala in delovne sile, postajajo podobne na globalni ravni. Svet postaja eno, z njim pa se tudi ljudje, ki jih povsod pestijo podobne težave in osrečujejo enake stvari, oblikujejo v eno globalno generacijo.
Moj mikro, oktober 2010 | Samo R.Zorko |
