Zanje so Facebook, Twitter, PlayStation, PSP, mobilni telefon … vedno obstajali. O Jugoslaviji in Titu se bodo učili pri pouku zgodovine. Štafeta mladosti mora biti kakšna dobra igrica, desant na Drvar pa verjetno kaka »huda streljačina«. To so otroci, ki so rojeni po letu 1990 oziroma med letoma 1995 in 2012. Tehnologija jim je položena v zibelko, vsak ima svoj spletni profil, živijo v nenehnem stresu in so stalno »bombardirani z informacijami«. Za generacijo Z obstajajo tudi druga imena, nekateri jo imenujejo generacija S, drugi generacija C, iGeneracija, tiha generacija, NET generacija … vsi pa imajo v mislih iste ljudi – najmlajše prebivalce.
Generacija Z tudi s potrošniškega vidika predstavlja verjetno najhitreje rastočo tržno nišo. Pripadniki Generacije Z zelo aktivni potrošniki, saj je zanje značilno, da imajo visoko stopnjo vpliva na nakupne odločitve svojih staršev. Hkrati pa tudi sami postanejo »mali potrošniki« že zelo zgodaj. Med seboj so močno povezani, saj komunikacijske in tehnološke storitve, kot so na primer DVD, internet, mobilne komunikacije, SMS … poznajo skoraj od rojstva. Sveta brez mobilnih telefonov in interneta (kaj šele računalnikov) niso nikoli poznali. Internet je njihovo življenje – so zelo spletno osveščeni in usmerjeni v socialno mreženje (Facebook), bloganje, interesne skupine in forume. Za pripadnike generacije Z je torej značilno, da ogromno časa preživijo v spletu in imajo zato celo oblikovane različne spletne identitete. Za generacijo Z so značilni tudi zelo raznoliki interesi, so bolje obveščeni kot katerakoli druga generacija in si prizadevajo za ustvarjalnost. Generacija Z želi biti vpletena v vse – oblikovanje, proizvodnjo, marketing in trženje (wannabe umetniki). Če jih poslušamo in opazujemo, dobimo vtis, da smo vsi lahko vse. Vsi smo lahko zgodovinarji (s pomočjo Wikipedije), kolumnisti (prek blogov), knjižni kritiki (prek Amazona), filmski kritiki, pevci, glasbeniki, DJ-ji, TV-programerji, manekeni, oblikovalci (na www.nike.com lahko oblikujete svoje športne copate). S tem spreminjajo tudi vlogo učiteljev. Pri veteranih je bil učitelj vsemogočen, takoj za Bogom in župnikom. Vedel je vse in je bil avtoriteta. Dandanes se otročad lahko sama pouči o marsičem in o tem z učiteljem »debatira«. Tako učitelj dobiva vlogo mentorja ali tutorja, ki učenca le še usmerja, ne pa tudi poučuje. Kot primer preizkušene trženjske strategije, ki že upošteva značilnosti generacije Z, lahko navedemo Subway, kjer si posameznik sam pripravi sendvič po svojem okusu.
Karkoli Generacija Z počne, vključuje ekspresivnost in originalnost, življenje jim predstavlja umetniško polje. Generacija Z je generacija digitalnih ustvarjalcev, ki bo v prihodnosti popolnoma spremenila način potrošnje, prodaje, komunikacije … življenja nasploh. Mnogi med njimi imajo svoja finančna sredstva (žepnino) in si tako lahko privoščijo stvari, ki si jih želijo. Raziskovalci menijo, da bo za pripadnike generacije Z značilno, da se pri iskanju zaposlitve ne bodo omejevali, ampak se bodo pripravljeni preseliti tja, kjer bo delo. Če bodo le sposobni prerezati »popkovino« in se izseliti iz Hotela Mama. Prav zaradi njihove pripravljenosti zamenjati službo in lokacijo bosta lojalnost delodajalcu in zavezanost k delu postali prioriteti. Imeti svoj lasten avto bo prej izjema kot pravilo. Temeljni načini poslovanja bodo zaupanje, raznolikost in enakopravnost.
IN VENDAR SE VRTI
Očito pa se res vse vrti v krogu in včasih ni bilo bisveno drugače. Kar smo danes mi, so nekoč, nekje že bili. Na mladih svet stoji. Ne glede na to, katero zgodovinsko obdobje se piše, vedno je prav najmlajša generacija tista, ki ima največjo moč in željo po spremembah. Sokrat je mlado generacijo označil kot posameznike, ki ne upoštevajo avtoritete, so nevzgojeni in imajo luksuzne dobrine. Mnogi smo mnenja, da lahko njegov citat prilagodimo za katerokoli generacijo. Živimo namreč v času velikih sprememb.
Moj mikro, oktober 2010 | Samo R.Zorko |
