Črka Y v angleški abecedi sledi črki X, zato je generacija Y poimenovana kot naslednica generacije X, Generacija Z (rojeni po letu 1994 oziroma 2000) pa kot naslednica generacije Y. Pripadniki generacije Y so rojeni med letoma 1981 in 2001 (tudi 1983 in 1997). Generacija Y že od otroštva doživlja pravo eksplozijo informacij in dražljajev (slikovnih, zvočnih in čustvenih). V zibelko so ji bile položene informacijsko komunikacijske tehnologije in odraščanje z internetom ostaja njena ključna značilnost. Njihov vsakdanjik zajema nasilne računalniške igre, plesne droge, MTV, mobilne telefone, digitalne fotoaparate, predvajalnike MP3 in MP4, elektronsko pošto, spletne bloge, klepetalnice, forume, filme, istospolne zveze, šolsko nasilje, elektronsko glasbo, spolne bolezni, ločitve. Zaradi dostopnosti informacij in možnosti, ki jih ima, velja za najbolj izobraženo generacijo vseh časov. Velika večina uspešno konča srednješolske programe in se vpiše na univerzitetne programe, ki jih tudi uspešno zaključi.

Zaradi zelo razgibanega načina življenja, saj so neprestano v gibanju, poplave informacij, številnih vtisov iz realnega in virtualnega sveta, komuniciranja prek spleta in mobilnih komunikacij, druženja s pripadniki drugih rasnih, nacionalnih in etičnih skupin, je ta generacija bolj strpna kot katerakoli generacija prej. Prepoznamo jih tudi po tem, da med skupnim druženjem (sedenje v lokalu za isto mizo) vsak prek mobilne naprave komunicira še z nekom tretjim. Sodobna tehnologija jim je dala veliko širino in zaradi tega so velikokrat prilagodljivejšii od starejših generacij. Lastnosti generacije Y so ustvarjalnost, optimizem, tehnološka pismenost, junaštvo, učinkovitost, neodvisnost, pozitivna samopodoba, odprtost za nove stvari, spremembe, sposobnost početi več stvari hkrati (paralelno procesiranje) velika sposobnost dojemanja in učenja. Generacija Y ima probleme pri sprejemanju pomembnejših in odgovornejših odločitev, saj so zaradi svoje mladosti še dokaj neizkušeni. Generaciji X in Y se omenjata kot mlajši generaciji, imata veliko skupnih značilnosti in sta si bolj podobni kot različni.

IKSARJI (X)

Pripadniki generacije X so rojeni med letoma 1961 in 1980 (pri določanju časovnih obdobij prihaja med različnimi avtorji do odstopanj, tudi 1965 in 1982). Pojem X sta prispevala avtorja Charles Hamblet in Jane Deverson, ki sta leta 1964 izdala knjigo Generation X. Še bolj ga je populariziral Douglas Coupland, najprej s stripom, potem pa še s knjigo. Prek medijev je postal zelo priljubljen sredi devetdesetih. Generacijo X predstavljamo ljudje, ki smo odraščali v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje velike ekonomske negotovosti, gospodarske recesije v osemdesetih, visoke stopnje brezposelnosti in inflacije v devedesetih. To obdobje so zaznamovali MTV, nesreča Challengerja in padec berlinskega zidu – komunizma. Prvi računalniki so se takrat začeli pojavljati (ZX Spectrum, Commodore), internet, mobilne komunikacije in ploski televizorji pa so bili še znanstvena fantastika. Generacija X ne živi za delo tako kot generacija otrok blaginje, temveč dela, da živi. Veliko bolj ceni prosti čas kot pa kariero in napredovanja. Po tem, da bi ga imela več, stalno hrepeni. Njeni pripadniki so kreativni, samozavestni, odločni pri odpravljanju težav, prilagodljivi in se zlahka soočajo s spremembami. Nove tehnologije jih zanimajo, jih spremljajo in uporabljajo. Težijo k hitremu razvoju in inovacijam. Ker so odraščali v obdobju velikega tehnološkega razvoja, so tehnično zelo podkovani. Kupijo, namestijo in potem tudi uporabljajo le tisto tehnologijo, ki se jim zdi smiselna in jim bo v korist. Ne vsepovprek, kar izide ali jim pride pod roke. Iksarji se zanašajo predvsem nase, saj so odraščali v obdobju, ko so se njihovi starši posvečali službam, otroke pa puščali same, zaradi česar so odrasli v zelo samostojne ljudi. Nimajo tudi tradicionalnega občutka za čas in prostor, kar pomeni, da ne pripisujejo velikega pomena temu, kdaj in kje opravljajo svoje delo. Pomembno je, da ga opravijo in uživajo v okolju, kjer vladajo sproščeni odnosi, ki so jih stkali na delovnem mestu. Vedno jih pritegnejo priložnosti za profesionalno in osebnostno rast. Poleg tega so znani tudi po svojem nenehnem dvomu o uporabnosti pravil v organizaciji, ki jih nemalokrat tudi kršijo. Generaciji X in Y sta pri delu manj samokritični kot starejši generaciji (otroci blaginje in veterani), hitro menjata službe in ne marata avtoritete – za njiju je vodja mentor ali svetovalec (in ne avtoriteta, kot na primer CEO). Pri delu sta težje vodljivi, agresivnejši, zaletavi in nepotrpežljivi. Naklonjeni so skupinskemu delu, težijo k iskanju zadovoljstva tudi v karieri in cenijo, da imajo možnost prilagodljivega delovnega časa (svobodnejši pristop do dela).

Moj mikro, oktober 2010 | Samo R.Zorko |