Ko smo v nanizanki Vesoljska ladja Enterprise videli, kako je kapitan Kirk govoril v napravico, ki jo je imel s seboj, ta pa je njegov govor sproti prevajala v jezik, ki ga je razumela tuja vrsta, s katero je komuniciral, in obratno, nam je bilo vsem jasno, da gre za znanstveno fantastiko. Za nekaj, česar nikoli ali pa vsaj še dolgo ne bo. Pa je res tako? Skoraj vsak od nas je na primer že kdaj uporabil Google Translate za to, da je bodisi ugotovil, kaj pomeni kakšna tuja beseda ali stavek, ali pa, kako bi nekaj prevedel iz slovenščine v tuj jezik. Pravzaprav je to zametek Kirkove naprave, ali ne? A to je pravzaprav malenkost. Če na primer uporabljate Google Chrome, vam ta med drugim ponudi možnost sprotnega prevajanja spletnih strani, ki jih obiskujete. To pomeni, da lahko recimo prebirate novice, kupujete in komunicirate s spletnimi stranmi, ki so v jeziku, ki ga ne razumete in govorite. Če si v iPhone ali kak androidni telefon namestite Googlov iskalnik, ta med drugim ponuja možnost prepoznave govora in prevoda izgovorjenega besedila. Vsekakor nekaj, kar pride prav v gostilni, kjer se recimo aroganten natakar dela, da ne razume vašega španskega naglasa za »agua« ali »cerveza«. Največ prahu na tem področju pa je dvignil programček za iPhone, imenovan Word Lense. Program omogoča, da iPhone usmerimo v napis, na zaslonu pa se nam v dokaj kratkem času izpiše prevedeno besedilo. Za zdaj zadeva sicer deluje le z iPhonom, prevaja pa le iz angleščine v španščino in obratno, vendar snovalci zagotavljajo, da bo zadeva na voljo tudi za druge platforme in tudi druge jezike.

Vsi ti pripomočki so na prvi pogled nekaj zelo koristnega in bodo imeli v prihodnosti zelo velik vpliv na najrazličnejših področjih. Če ste pripadnik maloštevilnega naroda, kar Slovenci vsekakor smo, je lahko prevajanje izredno dobrodošla stvar na vseh mogočih področjih. Je že res, da je na primer večina neslovenskih novic, ki jih prebiramo v spletu, v angleščini, ki jo v Sloveniji kolikor toliko vsi razumemo, vendar je pri tem treba vedeti, da je poudarek na večina novic in kolikor toliko vsi. To pomeni, da ne gre za vse zanimive novice in da angleščine ne razumemo vsi. To pa spet pomeni, da je v vsakem primeru nekdo diskriminiran.

Zavedati se moramo tudi dejstva, da je recimo mandarinski jezik, torej eden od kitajskih »narečij«, drugi najpogosteje uporabljan jezik na svetu, takoj za angleškim, tretji pa je španski. In kdaj ste na primer prebrali kakšno kitajsko novico? Pa bi jo lahko. Še malo, pa jo boste morali. Kitajska s svojo gospodarsko močjo že zdaj postavlja pogoje svetovnim gospodarskim velesilam in jim svojo pomoč skoraj malce arogantno pogojuje s tem, da naj uredijo stanje v svojih vrtičkih. In ker se bo v prihodnosti treba s Kitajsko precej resneje ukvarjati in je ne obravnavati le kot vir poceni delovne sile, je dobro vedeti, kaj se tam dogaja. Kitajščine torej ne smemo diskriminirati. Na drugi strani pa ne gre diskriminirati tudi manjših jezikov. Ob tragediji na Norveškem, ko je tisti slaboumnež pobil toliko ljudi, si je verjetno marsikdo od tistih, ki so hoteli hitre informacije, želel obvladati norveščino. Preden so namreč pricurljale novice o tem v angleškem jeziku, je minilo kar nekaj časa.

Zapisali smo tudi, da angleščina načeloma ni problematična, a ni čisto tako. Predvsem starejšim ljudem ni tako domača, saj so se v času svojega šolanja učili druge jezike. Tiste pač, ki so bili takrat »in«. Ti ljudje so imeli težave že z osnovno uporabo računalnika. Lokalizacija Windows je sicer marsikaj olajšala, vendar težave še vedno so. Na eni strani zato, ker vsi programi niso prevedeni, na drugi pa tudi to, da so ti ljudje zaradi nerazumevanja angleščine prikrajšani pri uporabi interneta. Če glede lokalizacije programov ne moramo kaj dosti, pa morda lahko pri lokalizaciji tega, kar se dogaja v spletu. S tem bomo tudi te ljudi vključili v dogajanje in izbrisali medgeneracijsko digitalno ločnico.

Obstajajo torej različne vrste diskriminacij, in če se imamo za humano družbo, se je treba truditi, da to odpravimo. Storitve, ki smo jih omenili, lahko pri tovrstnih težavah prav lepo pomagajo. Pravzaprav so lahko dober zgled pozitivnih lastnosti globalizacije. In ta vsekakor potrebuje pozitivne zglede.

DRUGA PLAT JEZIKA

Iz zapisanega bi lahko sklepali, da je prevajanje dejavnost, ki je oh in sploh in ki bo rešila svet. A ni čisto tako. Pri celotni stvari se pojavljajo tudi neprijetna vprašanja oziroma stranski učinki, ki lahko krepko spremenijo dosedanji pogled na poznavanje in učenje tujih jezikov. To, da nam vse naredi računalnik, lahko daje sklepati, da bo učenje tujih jezikov kmalu postalo stvar preteklosti. Najprej za ljudi, ki bolj ali manj komunicirajo pisno, ko pa bo tehnologija nekoliko dlje, pa tudi za govorno komunikacijo. Pred kratkim so angleški novinarji o tem govorili s profesorjem Davidom Blowom iz šole Ashcombe v Surreyu. Šola je znana po tem, da je v učenje tujih jezikov izredno tesno vključila informacijske tehnologije. To je leta 1998 pomenilo, da so v učenje tujih jezikov vključili tudi računalniški avdio in video, kar je danes morda smešno, a takrat je to pomenilo majhno revolucijo, saj so učenci lahko slišali naravne govorce jezika in niso bili omejeni na učiteljeve interpretacije. Glede na stanje v informacijski tehnologiji bi lahko sklepali, da bodo podobne šole nekoliko zaskrbljene za svojo prihodnost. Če bodo računalniki lahko prevajali, zakaj bi človek potem potreboval učenje tujega jezika? Seveda ni tako. Blow je strojno prevajanje opisal kot nekaj, česar se ne smemo braniti, in opozoril, da se napredka ne smemo bati ali celo iti luditskega gibanja na račun strojnega prevajanja (s tem je mislil na proteste proti industrijski revoluciji, ki so jih izvajali predvsem delavci v tekstilni industriji, pogosto tako, da so uničevali statve v tovarnah), ker to napredka na bo zadržalo. »Prevajalni mehanizmi bodo boljši in boljši. Še pred kratki so bili zelo, zelo klavrni in skoraj neuporabni, zdaj pa lahko rečemo, da so že presenetljivo zmogljivi.« Nato nadaljuje v vizionarskem slogu in napoveduje, da bomo lahko (skoraj) vsi uporabljali internet izključno v svojem jeziku in da se bo glede na dogajanje to zgodilo morda že čez deset let. A to ne pomeni, da bo lahko strojno prevajanje kdaj popolnoma zamenjalo neposreden pogovor.

Moj mikro, oktober 2011 | Zoran Banovič