VARNOST

Tudi kar zadeva varnost, je mogoče dobiti dokaj kakovostne brezplačne izdelke. Velja sicer, da je protivirusni program najbolje kupiti, a če to ne gre, se na eni strani lahko zaščitimo s tem, kar nam ponuja sistem sam, saj je v Windows 7 za varnost solidno poskrbljeno, lahko pa izvedemo še nekatere dodatne ukrepe. Med zmogljivejše brezplačne različice protivirusnega programa vsekakor sodi avast! Free Antivirus. Laboratorijski testi kažejo, da program odbija okoli 95 odstotkov zlonamerne programske opreme, kar v primerjavi s plačljivo konkurenco ni niti posebej dobro niti posebej slabo, je pa eden redkih programov nasploh, ki zelo redko kakšno datoteko po »krivem« obtoži, da je zlonamerna. Ker je poleg tega še dokaj hiter in sistema pretirano ne obremenjuje, je za začetek zelo dobra rešitev.

Naslednji stari varnostni znanec iz družine brezplačnih programov je Spybot − Search & Destroy. Pri tem ne gre za odkrivanje virusov ampak za odkrivanje in preprečevanje drugih vrst zlonamernih programov, zlasti sledilnih piškotkov in podobno vohunsko programsko opremo. Poleg odkrivanja zoprnih zadev ponuja tudi tako imenovano imunizacijo, ki preprečuje da bi »čist« računalnik napadel še kak program, in sistem za opozarjanje, če kak program skuša izvesti sumljivo operacijo, na primer spremembo registra. Nekaj varnostnih ukrepov lahko izvedemo tudi kar neposredno v brskalniku.

Če uporabljate Firefox ali Chrome, lahko namestite dodatek, imenovan Adblock Plus. Namenjen je blokiranju reklam in svoje delo presenetljivo dobro opravlja. Vsebuje namreč dokaj obširen seznam »ponudnikov«, ki razpečujejo oglase, če pa naletimo na kak oglas, ki nam gre na živce, pa ga lahko tudi sami dodamo med neželene. Stvar je še posebej zanimiva ob gledanju filmov prek spleta, saj zna blokirati oglase, ki se pogosto pojavljajo prek njih. In če dodamo še, da deluje tudi v Thunderbirdu in da ne zavira delovanja brskalnika, je zadeva več kot vredna uporabe.

OMREŽJE

Brez interneta več ne gre. Preko njega delamo marsikaj. Odločili smo se, da na tem mestu ne bomo opisovali znanih zadev, kot so programi za neposredno komuniciranje, kot sta Skype in Microsoftove različice Messengerja, ampak programe, ki so morda manj znani, dajejo pa našemu delu dodano vrednost. Če ste na primer »družinski računalniški strokovnjak«, torej tisti, ki mora družini in prijateljem po tem, ko so sami kaj zafrknili, popravljati računalnik, potem boste izredno veseli programa TeamViewer. Gre za program, ki ga namestite sebi in svojim »strankam«, omogoča pa, da se prek interneta povežete v njihov računalnik in kar od doma oziroma na daljavo popravite, kar se popraviti da. Program omogoča tudi priključitev samo za prenos podatkov, z uporabnikom lahko med delom komuniciramo prek videa, neposrednega pogovora (chat), VoIP-a ali pa celo vzpostavimo konferenčno zvezo, lahko pa celo posnamemo film tega, kar delamo. Vse to brezplačno. Ni čudno, da gre za enega najbolj priljubljenih tovrstnih programov.

Zelo zanimiv program, ki smo ga omenili v novembrski številki Mojega mikra v članku o težavah z brezžičnimi omrežji, je inSSIDer2. Z njim lahko spremljamo, do katerih omrežij oziroma usmerjevalnikov imamo dostop, na katerih kanalih se ti »pogovarjajo« in kakšna je kakovost signala iz teh naprav. Program je seveda namenjen uporabnikom prenosnikov, je pa izredno koristen tam, kjer se prekriva več brezžičnih omrežij, in ne vemo, katero bi izbrali.

Moj mikro, januar 2012 | Miha Gradišnik |