Verjetno največ brezplačnih programov je s področja multimedijskih orodij. Izbira je velika, zato jo razdelimo na orodja za delo z zvokom, sliko in filmom. A tudi ta orodja bi lahko delili na različna področja. Tista za zvok bi lahko razdelili na predvajalnike, urejevalnike, kodeke, pretvornike in še kaj, skoraj enako pa tudi tista za sliko in film. Vseh področij ne bomo posebej obdelovali, opisali bomo le nekaj »cvetk na bujno cvetočem travniku«.

Kar zadeva zvok, sta ena najbolj znanih predvajalnikov VLC media player in BS player. Pri prvem gre za odprtokodni projekt, ki je na voljo za praktično vse platforme, ki obstajajo. Je hiter in podpira celo vrsto zvočnih in filmskih formatov ter podnapisov. BS player je prav tako izredno kakovosten in vsestranski, odlikuje pa ga tudi to, da je eden najbolj svetovno znanih slovenskih izdelkov s področja programske opreme nasploh. Na voljo je v brezplačni različici ali pa v komercialni. Slednja ponuj nekatere sladkorčke, ki jih brezplačna nima. Katerega koli od obeh programov boste sneli, boste z njim verjetno zadovoljni, saj ju odlikuje tudi to, da imata vgrajenih veliko dekodirnikov. Pri BS playerju program ob namestitvi po potrebi sam prenese in namesti manjkajoče kodeke, kar je odlično za nekoga, ki mu ni do ugotavljanja, zakaj se kak film ne predvaja tako, kot bi se moral.

Predvajalnik sam je sicer v redu, a se kaj hitro lahko pojavijo težave, če nimamo nameščenih ustreznih kodekov. Ker je multimedijskih datotek veliko vrst in ker so te lahko izdelane z najrazličnejšimi kodirnimi mehanizmi, je lahko prav zoprno ugotavljati, kateri kodek nam manjka, da nek film ali pesem ne gre predvajati. Ena od rešitev za to je namestitev kakšnega paketa kodekov. Eden najbolj znanih je K-Lite Codec Pack. Gre za zbirko kodekov (kodirnikov/dekodirnikov) in orodij, s katerimi je mogoče predvajati skoraj vse, kar je ta trenutek mogoče najti. Kodeki so načeloma dokaj majhni, in če je namestitvena datoteka polne različice velika skoraj 16 MB, potem je jasno, da vsebuje vse mogoče.

V decembrski številki Mojega mikra smo pisali tudi o tem, kako izdelati svoj podcast. V članku smo omenili brezplačen program za obdelavo zvoka Audacity. Če hočete kaj posneti in to ustrezno obdelati, je to orodje, ki ga vsekakor morate imeti. Sorodni komercialni programi stanejo kar precej denarja in jih brez zadržkov lahko primerjamo s tistimi ferrariji z začetka članka. Audacity pa je točno to, kar potrebujemo. Delo z njim je dokaj preprosto, posebej zato, ker je tematika dokaj kompleksna. Gre namreč za teorijo obdelave signalov, ki je dokaj kompleksna znanost, kar pomeni, da mora uporabnik vsaj nekaj malega vedeti, kako se stvari streže.

Kaj pa slike? Na področju različnih urejevalnikov slik je ponudba brezplačnih programov verjetno največja. Mi smo se odločili, da vam predstavimo dva predstavnika. Prvi je Picasa, Googlov izdelek, namenjen predvsem tistim, ki se resno ali manj resno ukvarjate s fotografiranjem. Gre za program, katerega filozofije se je treba malce privaditi, vendar je po tem, ko nam stvar sede pod kožo, uporaba dokaj preprosta. Gre za pregledovalnik in urejevalnik fotografij, Google pa mu je dodal še možnost spletnega albuma, komunikacijo z Googlom + in še kaj. Če pa vas zanima kompleksnejša obdelava slik in potrebujete nekaj podobnega Photoshopu, prav veliko izbire nimate. Vsekakor najboljši je GIMP. Gre za enega prvih resnejših programov za obdelavo slik v okolju Linux, ki je pred več kot desetletjem našel pot tudi v okolje Windows in od takrat se tam izredno dobro počuti. GIMP je izredno zmogljiv urejevalnik slik, s katerim lahko naredite bolj ali manj vse, kar običajno počnete z dragimi komercialnimi izdelki. Edina težava je morda v tem, da je uporabniški vmesnik nekoliko nevsakdanji, saj ni ozadja, školjke programa, ampak vse skupaj kar nekako »plava« po zaslonu in je za tradicionaliste mogoče malce odbijajoče, a zmogljivost odtehta tudi to. Poleg urejevalnikov slik obstaja še cela vrsta zanimivih predvajalnikov, vendar teh en bomo opisovali, saj je tudi to, kar dobimo poleg operacijskega sistema, kar solidno.

Kaj pa video? Tudi tu lahko programe nekako razvrstimo v različne skupine. Ena skupina bi bili lahko programi za prenašanje videa iz spleta, druga pretvorniki, tretja urejevalniki in še kakšne bi se lahko spomnili. Vsega sicer ne bomo obdelovali, omenili pa bomo nekaj zanimivih primerkov. Prvi je Freemake Video Downloader. Gre za program, s katerim je mogoče s spletnih strani sneti video. Najprej je bilo to mogoče le iz YouTuba, zdaj pa program podpira vse. Poleg tega je mogoče iz filmov izluščiti zvok in s tem dopolniti svojo glasbeno zbirko, filme je mogoče pretvarjati v različne formate in celo sneti brez oglasov, ki so zadnje čase tako pogosti v YouTubu.

Čim imamo opravili s filmom ne moremo mimo programa, ki ga v Mojem mikru dokaj pogosto omenjamo, to je VirtualDub. Gre za preprost urejevalnik videa, namenjen prekodiranju, dodajanju različnih učinkov, popravljanju različnih nevšečnosti, kot je na primer prepletanje, spreminjanje velikosti slike in še čemu. Program je nepogrešljiv posebej v primeru, če imate veliko filmov v formatih DivX, XviD in podobnih, pa jih vaš predvajalnik DVD ne prepozna. Z VirtualDubom jih lahko prekodirate, le ustrezne kodeke morate imeti nameščene.

Kaj pa video montaža? Tu med brezplačnimi programi ni ravno velike izbire. Verjetno zato, ker je tematika tako zapletena, da bo iz čistega ljubiteljstva kdo zelo težko naredil kak res zmogljiv izdelek. Morda je prav zato veliko najrazličnejših pretvornikov, programov za montažo pa bolj malo. No, če posameznikov ni, je pa kakšno podjetje. In eno od njih je tudi Microsoft. Program Live Movie Maker, ki je brezplačen, vas bo rešil marsikatere zagate, saj omogoča še kaj več kot le osnovno montažo. Poleg standardnih elementov, kot so učinki in prehodi, ponuja vnaprej pripravljene kodirnike za različne vrste objav ali lokalnega hranjenja. Je tudi eden tistih programov, ki podpira filme v visoki ločljivosti (HD), tako da bo montaža posnetkov, nastalih s kamero ali fotoaparatom, tudi v tem načinu mogoča.

Opravilo, ki se ga dokaj pogosto lotevamo, je pretvorba medijskih formatov iz enega v drugega. Pretvornikov je v spletu ogromno. Nam se je zdel zelo zanimiv program Format Factory. Na voljo je v slovenščini, podpira pa pretvorbo slik zvoka in videa med najrazličnejšimi formati, poleg tega pa omogoča tudi »ripanje« CD-jev in DVD-jev ter izdelavo datotek ISO. Edina slaba lastnost programa je, da za zdaj ne podpira videa visoke ločljivosti. Če potrebujete pretvornik, ki pozna tudi video v obliki HD, potem je najboljša rešitev program Quick Media Converter Version HD, ki smo ga opisali v decembrskem Mojem mikru. Program je enako preprost kot Format Factory, le da je nekoliko ožji, saj je specializiran za video. In tega res dobro obvlada. Posebej ga ne bomo opisovali, saj smo ga prejšnji mesec.

Moj mikro, januar 2012 | Miha Gradišnik |