Neuspeh Mega CD-ja pa Sege ni odvrnil od razmišljanja o nadgradnjah starega. Očitno so bili na svoj Mega Drive zelo ponosni, čeprav ga je že povozil čas. In tako so se odločili za drugi poskus nadgradnje, tokrat bolj drastičen. Imenovali so ga 32 X, bil pa je pravzaprav nova 32-bitna konzola, ki je staro uporabljala kot gostitelja. Dodatek smo vstavili v razširitveno mesto, povezali z lastnim napajalnikom, tako da smo imeli potem kar dva, in ko smo nato namestili še ustrezno programsko opremo, smo dobili novo napravo, ki je znala tekoče preračunavati 3D-grafiko, ponudila precej večjo barvno paleto in ohranila zelo kakovosten zvok Mega Driva. Zadeva je bila torej precej kakovostna.

A na žalost tudi draga. Dodatek 32 X je stal okoli 400 DEM (200 EUR), poleg tega pa je bil za igranje potreben tudi Mega Drive. Kakovost, tudi če je res bila na precej višji ravni, vseeno ni upravičevala tako visoke cene. Poleg tega je Nintendo takrat izdal igro Donkey Kong Country za svojo konzolo Super Nintendo, s katero je na hladno postavil vso konkurenco. Igra je bila namreč tudi brez dodatne grafične strojne opreme grafično dodelana do konca. Zadnji žebelj v krsto 32 X pa si je Sega zabila kar sama, saj je skorajda ob izidu 32 X napovedala, da bo čez pol leta na trgu Saturn, naslednik Mega Driva, ki bo od 32 X še precej boljši.

Zoran Banovič