Kot smo zapisali, so elektronske knjige očitno uspešnica. Pa ne le na področju leposlovja, leksikonov, kuharic in podobne domače zabave. Elektronske knjige se vedno bolj začenjajo »prijemati« tudi v poslovnem svetu in tudi v izobraževanju. Vse več strokovne literature najdemo v elektronski obliki, vse več je učbenikov in različnih priročnikov. Vsekakor je bolje s seboj nositi bralnik knjig kot pa 600 strani debel priročnik, pri katerem obstaja nevarnost izpaha ramena ali vsaj krive hrbtenice.
Dokaj zabavna in priročna zadeva pri elektronskih knjigah je tudi ta, da nam za izdelavo povsem uporabne in za oko privlačne knjige, ni treba biti profesionalni založnik ali kaj podobnega. Čisto spodobne izdelke si lahko izdelamo kar sami. Recimo kakšna navodila za uporabo, tovarniški časopis, letak, življenjepis in podobno. In vse to lahko naredimo tudi brezplačno, saj je na voljo veliko odprtokodnih ali brezplačnih orodij za izdelavo elektronskih knjig.
Ko pogledamo kakšno elektronsko knjigo je ta videti kot nekaj zelo preprostega. Zdi se kot kombinacija dokumenta PDF in HTML, torej nečesa, kar je podobno spletni strani. Je torej dovolj, če znamo dokument shraniti v PDF? Čisto tako preprosto ni. Pravzaprav je izdelava elektronske knjige precej bolj zapletena zadeva, kot se zdi in kot bi v sodobnih časih morala biti.
Za izdelavo lastne elektronske knjige potrebujemo najprej seveda vsebino, torej dokument, ki bi ga radi »elektronizirali«. Poleg tega potrebujemo še enega ali več programčkov ter nekaj znanja in potrpežljivosti. Težava je v tem, ker elektronska knjiga ni standarden zapis. Vrst datotek, ki jim pravimo elektronske knjige oziroma elektronske publikacije, je kopica. In če želimo imeti spodobno e-knjigo, moramo podpreti čem več teh formatov, kar pa vedno ni najpreprostejša zadeva. Včasih že shranjevanje v en sam format povzroča preglavice, kaj šele, če hočemo podpreti čim več bralnih naprav. Zato si oglejmo, kako se lotiti izdelave elektronske knjige. Ogledali si bomo, kakšen naj bo izvorni dokument, torej tisti, iz katerega bi radi izdelali elektronsko knjigo, kakšen je lahko ciljni dokument ter katera orodja potrebujemo za izdelavo lastne e-knjige.
PREDEN ZAČNEMO
Preden se lotimo same izdelave, zapišimo nekaj splošnih pravil, ki se jih je dobro držati pri izdelavi elektronske knjige.
1. Začnite s čim »čistejšim« dokumentom. Dokument, ki ga pretvarjate oziroma predelujte v elektronsko knjigo, naj ima čim manj slogovnih dodatkov in oblikovanj, ki jih v končnem dokumentu ne želite. Če na primer ne želite naštevanj, zaznamkov ali česa podobnega, je dobro, če to odstranite že v izvornem dokumentu. Programi za izdelavo elektronskih knjig sicer večkrat znajo odstraniti takšne in drugačne elemente, a so pri tem različno uspešni. Lahko se zgodi, da to čiščenje nima želenega učinka oziroma je rezultat čisto drugačen od tistega, ki ste ga pričakovali.
2. HTML naj bo vaš prijatelj. Velik del formatov elektronskih knjig se tako ali drugače vrti okoli HTML-a, zato je dobro, če dokument, še preden uporabite kak program za pretvorbo dokumenta v elektronsko knjigo, shranite v obliki HTML. S tem bo pretvornik precej manj obremenjen, poleg tega pa je HTML format, ki ga je z malo znanja mogoče dokaj priročno spreminjati in popravljati. Dovolj je že navaden urejevalnik tipa Beležnice. Že res, da večina programov za pretvorbo v elektronski format podpira tudi »naprednejše« formate, kot so DOC, ODT ali PDF, vendar je, kot smo zapisali, HTML tisti, ki je najbližje končnemu izdelku in zato najpriročnejši.
3. Preverite delovanje v različnih napravah. Če hočete, da bo vaša e-knjiga res široko uporabna, jo poskusite testirati v čim več napravah. Ker jih verjetno nimate sami, svoj izdelek pošljite prijateljem in znancem, ki jih imajo, in jih prosite za komentar. Preverijo naj, kako so videti posebni znaki, kamor sodijo tudi naši krilati, pa kako se prikazujejo morebitne slike in podobno.
4. Bodite pripravljeni na ponavljanje. Velika verjetnost je, da vaša elektronska knjiga ne bo brez napak v prvem poskusu. Treba jo bo večkrat preverjati in popravljati različne malenkosti. Posebej na začetku, ko še ne boste imeli veliko izkušenj. In prav zato, ker boste popravljali malenkosti je pomembno, da vsaj malo poznate HTML, saj je prek tega mogoče zadeve dokaj preprosto popravljati.
Moj mikro, julij avgust 2011 | Miha Gradišnik |
