Vsaka elektronska knjiga se začne z izvornim dokumentom. To je dokument, rokopis ali kaj podobnega, ki ste ga napisali sami ali kdo drug. Težave, povezane z izdelavo elektronske knjige, se največkrat pojavijo že v tem dokumentu. Tudi če je na prvi pogled videti »čist«, se lahko v končnem izdelku pojavijo napake. Vaš cilj pa je, da bi bilo oblikovanje, ki ste ga določili v izvornem dokumentu, enako tudi v končni e-knjigi.
Postopek izdelave e-knjige običajno vključuje dve pretvorbi. Najprej iz izvornega dokumenta v format, ki ga pozna pretvornik, nato pa še pretvorbo v enega ali več formatov dejanske e-knjige. Včasih je vse skupaj mogoče narediti v enem koraku, odvisno seveda od projekta samega, a večinoma bo treba uporabiti dvakratno pretvorbo. In kateri formati so največkrat prisotni kot izvorni?
HTML: Čeprav smo ga že omenili, ni odveč če ponovimo. HTML je za izdelavo elektronskih knjig izredno priročen format. Je namreč standardiziran in tudi zelo razširjen. Pravzaprav vsak kolikor toliko omembe vreden urejevalnik besedil zna dokument shraniti v tej obliki. Poleg tega HTML podpira nekatere elemente, ki jih vsebujejo tudi e-knjige: hiperpovezave, nadzor pisav, podnaslove, slike in podobno. Težave se lahko pojavijo, če vaš izvorni dokument v osnovi ni bil narejen v HTML-u. Če ste recimo zbirali besedilo s spletnih strani, recimo blogov, wikijev in podobnega, potem načeloma ni teža. Če pa imate kak Wordov ali Writerjev dokument, torej DOC, DOCX ali ODT, je najbolje, če besedilo kar takoj izvozite kot HTML. Običajen postopek je izbira Datoteka > Shrani kot, nato pa med možnostmi izberete Spletna stran, filtrirana (HTML). Pomembno je, da izberete tisto »filtriranje« saj to pomeni, da se bo iz dokumenta odstranila vsa navlaka, ki je lastna Wordovemu pojmovanju HTML-ja, ne ustreza pa spletnih standardom.
Izvoz v HTML ima to dobro lastnost, da se bolj ali manj ohranijo oblikovne značilnosti. Naslovi in podnaslovi se spremenijo v oznake h1, h2, h3, ohranijo se odseki, poglavja in podobno, vse to pa programi za poznejšo pretvorbo v elektronsko knjigo bolj ali manj dobro prepoznajo, nekateri pa znajo iz teh oznak tudi sami izdelati, recimo, kazalo vsebine.
Microsoft Word DOC, DOCX: Glede na Wordovo razširjenost je velika verjetnost, da bo vaš dokument v osnovi nastal v njem. Ne glede na to, da gre za zaprt format, na svetu skoraj ni naprave branje in pisanje besedilnih dokumentov, ki ne bi poznala tega formata. Dobra stran Worda je v tem, da pozna pravzaprav vse elemente, ki se lahko pojavijo v nekem besedilu, tudi formule, poglavja, zaznamke in podobno. To pa pomeni, da je Word pravzaprav dobra osnova za izdelavo samega dokumenta, ki ga nato ne boste pretvarjali neposredno v elektronsko knjigo, ampak v HTML. Po eni strani zato, ker veliko, skorajda večina programov za izdelavo elektronskih knjig Worda kot takega neposredno ne podpira, po drugi pa zato, ker vsebuje vrsto dodatnih informacij, ki jih je zaradi zaprtosti formata težko odstraniti. Pretvorniki včasih podpirajo daljnega sorodnika RTF, vendar ima veliko pretvornikov težavo z njim. DOC oziroma DOCX da, vendar kot format pisanja in oblikovanja, dokument pa na koncu shranite kot filtriran HTML.
OpenOffice.org/Libre Office ODT: Za ta format pravzaprav velja enako kot za Word. Za oblikovanje je dober, vendar je najbolje, če končni izdelek shranite kot HTML. Format je sicer odprt, tako da je odstranjevanje navlake lažje, vendar tudi tu programi za izdelavo e-knjig niso ravno ne vem kako uspešni. Bolj kot pri Wordu, vendar je težav še vseeno nekaj. Ima pa OpenOffice.org oziroma LibreOffice še eno prednost – obstaja namreč kar nekaj dodatkov v obliki makrov, ki omogočajo neposredno shranjevanje v formatu kakšne elektronske publikacije, ker pa gre za odprt format, je na voljo tudi nekaj samostojnih programov, ki znajo datoteko formata ODT pretvoriti neposredno v, recimo, format epub. Tak program je na primer ODFToEPub. Če ste torej navajeni uporabljati Writer, bo vaša pot do končnega izdelka nekoliko krajša kot pri Wordu.
PDF: Ta format pa je pravzaprav kar dvoje. Lahko je izvorni dokument, lahko pa je tudi ciljni, saj so datoteke PDF zelo pogosto uporabljene kot elektronska publikacija. Veliko programov, med njimi sta tudi Word in Writer, zna svoje izdelke shraniti neposredno v format PDF. Pravzaprav je bil PDF prvi in najbolj razširjen format za elektronske knjige, dokler na plan niso prišli še drugi. Kar zadeva izvorni dokument, je ODF sicer mogoče uporabiti, vendar le v skrajni sili, zato ga ne priporočamo. PDF je namreč format, katerega namen je izdelava natančne kopije natisnjenega dokumenta, kjer zadeve delujejo malce drugače. Če že morate uporabiti PDF, potem je najbolje, da poskusite posamezne elemente, kot so besedilo, slike in podobno, nekako prenesti ali prekopirati v kak urejevalnik besedili in nadaljevati od tam.
Moj mikro, julij avgust 2011 | Miha Gradišnik |
