Če nameravate svojo elektronsko knjigo spraviti h kar največ bralcem, potem jo boste morali dati na voljo v različnih formatih. Težava je namreč v tem, da je formatov veliko, vse naprave pa vseh ne podpirajo. Največ uporabnikov boste »pokrili«, če boste svojo e-publikacijo shranili v enega od formatov, opisanih v nadaljevanju.
ePub: Gre za izredno razširjen format, ki ga podpirajo skoraj vsi bralniki razen največjega, Kindla. Zato je najobičajnejši postopek tak, da se najprej izdela knjiga v formatu ePub, nato pa tega pretvorimo še v Kindlovega. ePub je odprt format, ki temelji na XHTML-u, kar je načeloma dobro, saj gre za dokaj standardizirano zadevo, ima pa nekaj pomanjkljivosti. Največja je ta, da format predvideva, da se bo besedilo sproti prilagajalo zaslonu ciljnega bralnika. To je načeloma sicer v redu, vendar je problem v tem, da veliko publikacij zahteva točno določeno postavitev strani, nekako tako kot je v PDF-u, česar ePub ne pozna. Druga težava, posebej kar zadeva strokovno literaturo, je v tem, da ePub ne pozna, recimo, enačb. Te je zato treba vstaviti kot slike, kar pa ima spet svoje slabe lastnosti, kar zadeva postavitev in velikost. Je pa ePub odličen za leposlovje, torej dokumente, sestavljene pretežno iz besedila.
Če ePub ga malce bolje pogledamo, ugotovimo, da gre pravzaprav za datoteko ZIP. Če jo namreč preimenujete v datoteko s končnico ZIP in odprete v kakšnem programu za dearhiviranje, vidite, da je v njej zbirka datotek HTML, nekaj slik, glasbe ali celo filma, nato pa še kup drugih datotek, ki so dokaj pomembne, saj vsebujejo tako imenovane metapodatke o knjigi, recimo številko ISBN, strukturo poglavij in podobno. Vendar naj vas zadeva ne zavede. Tudi če obvladate HTML in CSS, vam neposredna pretvorba, recimo, spletne strani, bloga ali česa podobnega ne bo uspela. Poznati je treba namreč način, kako deluje e-knjiga, ko je enkrat v bralniku.
Mobi in Kindle: Format Mobi je iz zgodnje različice formata ePub razvilo podjetje z enakim imenom. Namenjen je bil uporabi v istoimenskem programu za branje e-knjig, razvitem za dlančnike in pozneje za pametne telefone. Podjetje je nato kupil Amazon in Mobi uporabil za osnovo svojega formata elektronskih knjig. Mobi podpira upravljanje z avtorskimi pravicami (DRM), vendar je mogoče izdelati tudi nezaščitene dokumente, ki jih je mogoče uporabljati brez omejitev.
PDF: In smo spet pri njem. Format podpira večina bralnikov e-knjig, tudi Kindle, poleg tega je zdaj mogoče dobiti največ knjig prav v tem formatu. PDF je zanimiv zato, ker ohranja postavitev strani. To je zelo pomembno, ko gre za grafično zahtevne publikacije, kjer bi sprotno preoblikovanje lahko povzročilo, da je dokument neberljiv. To pa lahko pomeni, da bodo nekateri dokumenti na zaslonu slabo vidni, saj je na primer na pametnem telefonu težko prikazati stran A4 v celoti ali vsaj v njeni širini, da so berljive tudi podrobnosti ali vidne podrobne slike. PDF torej uporabite v primeru, ko vaša stran nima veliko podrobnosti, ko gre za besedila, če pa mora biti zadeva zelo zapolnjena, pa je bolje, če uporabite kaj drugega.
Moj mikro, julij avgust 2011 | Miha Gradišnik |
