Storitve, ki jih že mnogi s pridom uporabljamo, zbrane na enem mestu. Žal je to, kar vidite na sliki, tudi vse, kar (trenutno) ponuja Google Chrome OS (Chromium).

Strojna oprema (Jolicloud)
Kljub Ubuntujevi osnovi Google trenutno svojega operacijskega sistema ne ponuja širšemu občinstvu, zato podpira redko strojno opremo. Na nasprotni strani je Jolicloud, v tej kategoriji očiten zmagovalec, ki sicer daje prednost procesorskim enotam Atom in SSD- diskom, vendar prav tako dobro deluje v računalnikih z drugo opremo. Vse našteto potrjuje obširen seznam preizkušenih naprav na naslovu www.jolicloud.com/product/compatibility. Tudi ko bo Chrome OS prišel v reden obtok, položaj ne bo spremenjen. Podjetje namerava razpečevati operacijski sistem izključno skupaj s strojno opremo, zato široka pokritost tu odpade. Zlasti če bodo obdržali trenutno zaprtost in s tem onemogočili delo prostovoljcev odprtokodne skupnosti.

Hitrost (Google OS)
Hitrost je drugo ime za Chromium in tako bo tudi v prihodnje. Z dodatno optimiranjem za točno določeno strojno opremo bi radi razvijalci hitrost zagona približali času, ki je potreben za vžig običajnega televizorja. In prav slednje je za Jolicloud nedosegljivo, saj ima za osnovo polnokrvni Linux z vsemi njegovimi omejitvami. Google bo popolnoma odpravil preverjanje strojne opreme ob zagonu in Jolicloud mu tod ne bo mogel slediti, ker je narejen za širši spekter strojne opreme. Prav tako so Chromiumu dodali lasten BIOS in z njim še pripomogli k izpolnitvi prej omenjenega cilja. Druga pesem je izvajanje samih aplikacij ob že naloženem sistemu, ki za zdaj pri Google OS-u še šepa, vendar nas velikan v preteklosti ni nikoli razočaral, kar se dodelanosti končnih izdelkov tiče, in verjamemo, da bo konec drugega leta slika popolnoma drugačna. Zato gre zmaga v kategoriji hitrosti v roke popolnoma oblačnega Chromiuma.

Že tako piškav izbor še dodatno zožijo geografske omejitve. Oblak le ni tako globalen, kot bi sprva mislili.

Uporabniški vmesnik (Jolicloud)
Veliko kritike pade na uporabniški vmesnik operacijskega sistema Jolicloud, češ da so ga ukradli fantom iz ekipe Ubuntu Netbook Remix Linux. Res sta si izredno podobna, in to gotovo ne more biti naključje, a hkrati se zdi, da je Jolicloud vmesnik svojega vzornika le še nadgradil. Torej je rezultat boljši in uporabniki pri tem niti pod razno ne trpimo. Še več, želeli bi si, da bi razvijalci vmesnik pri Jolicloudu uporabljali na vseh ravneh svojega operacijskega sistema. Google je v tem aspektu preveč okoren. Chroe je prilepljen na brskalnik, zato mu ni uspelo razširiti izkušnje v dobrobit svojih strank. Končni izdelek se zdi kot izpeljanka osnovnega brskalnika in kot tak nas pusti povsem hladne.

Programska oprema (Jolicloud)
Navkljub dejstvu, da je Google OS grajen na Linuxu zaradi njegove zaprtosti ne pričakujte starih znancev, kot so Firefox, Gimp, OpenOffice.org. Uporabnikom so na voljo samo spletni brskalnik Chrome ter spletne storitve v oblaku. Kdor jih že zdaj vsakodnevno s pridom uporablja, bo morda s Chromiumom zadovoljen, drugi z njim praktično nimate česa početi. Zmagovalec kategorije Jolicloud omejitev nima, ker ponuja praktično vse, kar se z operacijskimi sistemi Linux pogosto uporablja. Morda moti le, da smo zaradi centraliziranega načina omejeni na točno določene različice programov, a za iznajdljive to ne bi smela biti težava. Poleg standardnega nabora aplikacij dopolni Jolicloud svojo pestro izbiro še z dodanimi storitvami v oblaku. Te veliko bolje vključi v uporabniški vmesnik in nam ob njihovem zagonu ne daje občutka, kot da bi bile le še en zavihek brskalnika.

Odličen uporabniški vmesnik je zaradi posnemanja kamen spotike v odprtokodni skupnosti. Končnega uporabnika to ne zanima. Pomembno je, da deluje. In to dobro.

Podatkovni prostor (neodločeno)
V kategoriji shranjevanja podatkov bodo paranoični uporabniki zahtevali zmago klasičnega načina hrambe. Z drugimi besedami, njihov zmagovalec je Jolicloud, ker oni pač ne bodo svojih podatkov zaupali tretji osebi oziroma podjetju. Vendar ali ne počnemo tega že ves čas z uporabo storitev ponudnikov elektronske pošte (danes Google, včasih Hotmail ali recimo Email.si)? Ali z uporabo družabnih omrežij (MySpace, Facebook), kjer shranjujemo lastne slike, informacije, glasbo in še kaj. Danes smo v eri povezanosti, vsaj kar zadeva računalništvo, in hočeš nočeš je (skoraj) vse na vpogled drugim udeležencem v spletu. S pohodom naprav, ki so skoraj brez lokalnega diskovja (netbooki 7 SSD-diski), bo razmah spletnih storitev za hrambo podatkov samoumeven. Verjamemo, da bodo v glavnih računalnikih še vedno kraljevali debeluščki z ogromnimi kapacitetami, a z uporabo male prenosne naprave bomo vedno več stvari hranili tudi v oblaku. Vendar pozornost ni odveč. Povezava v internet še vedno ni tako zanesljiva, kot bi si to želeli, in ni hujšega kot otežen, ali celo onemogočen dostop do lastnih podatkov v času nuje. Zato v tej kategoriji ne bomo podelili točke. Naprednosti oblaku v tem oziru res ne gre zanikati, a hkrati ne smemo zapreti oči glede zanesljivosti klasičnega načina shranjevanja podatkov na lokalne enote. Neodločeno!

Preprosto nameščanje, z enim klikom, je tisto, kar povprečnega uporabnika navduši. Končno je Linux začel dohitevati Windows tam, kjer je bil slednji v preteklosti najbolj nedosegljiv – v prijaznosti in preprostosti uporabe.

Prihodnost (Google OS)
Še dolgo leto je pred nami, preden bo Google OS ugledal luč sveta v polno delujoči različici, in morda še več, da Jolicloud pokaže vse, kar imajo zanj v mislih njegovi razvijalci. A kjer se Chromium še brusi (uporabniški vmesnik, storitve v oblaku), se za Jolicloud zdi, da nima več kam. Hkrati namerava Google v prihodnosti približati odlični operacijski sistem za mobilnike (ter mobilne naprave) Android Chrome OS-u in še razširiti zmožnosti obeh. Oblak je prihodnost, in če nas bo kdo naučil živeti v njem, bo to Google. O tem smo prepričani.

VLADAR OBLAKA

Trenutno je vladar oblaka Jolicloud (3 : 2), a se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo. Iz vsega prebranega ste verjetno prišli do enake ugotovitve kot mi – pravi zmagovalec je (in bo) Linux! Tudi če Google naredi nekaj povsem novega, bo zamislico z lahkoto hitro posvojila širša Linuxova skupnost in uveljavila spremembe tudi v drugih distribucijah. Zaradi odprte kode ter podobne zasnove so spremembe dobrodošle in, kar je še pomembnejše, brezplačne za končnega uporabnika. Oblak se zdi kot po meri vsem okusom Linuxa, ki bodo z njim morda celo dobili možnost zaslužka in to brez obremenitve svojih zvestih oboževalcev. Zanimivo bo tudi videti, kaj na tem področju pripravlja podjetje Microsoft. Morda bomo ob letu osorej priča novi bitki za oblak, imenovani »trk velikanov«. Se bo veliki MS le odločil spustiti v odkrit boj z ljubljencem ljudskih src, Googlom? Bomo videli. Do takrat uživajmo v svojih malih prenosnih napravah, kjer ima že obstoječi trg marsikaj za pokazati. Se vidimo v oblaku.

4/4

Moj mikro, Februar 2010 | Aleš Forte |