Operacijski sistem, zgrajen na osnovi Debiana in Ubuntu Linuxa, je povsem druge vrste tič. Raje kot da bi sledil Googlovi viziji ter povsem zavrgel dobrote, zgrajene okoli osnovnega sistema, jih je nadgradil s storitvami v oblaku. Zmes je zelo užitna, saj z njeno uporabo ne pogrešamo popolnoma ničesar, na kar smo se navadili ob delu s sodobnimi operacijskimi sistemi. Prenesemo ga lahko z uradne spletne strani www.jolicloud.com/, kjer najdemo tudi odlična navodila, kako ustvariti zagonski USB-medij, prek katerega bomo sistem namestili v svoj netbook. Prav slednjim je namreč malček namenjen in zanje tudi optimiran. V tem aspektu ima Jolicloud veliko prednost pred dokaj »zelenim« Chromiumom, ki (še) ne pozna pomena besede optimiranje (za primer naj navedemo zatikanje celozaslonskega YouTubeovega videa, ki ga naš testni netbook sicer z lahkoto prebavi).
Po preprosti namestitvi, predvsem uporabnikom, ki jim je Ubuntu že znan, nas pričaka okensko okolje, zelo podobno tistemu iz sistema Ubuntu Netbook Remix. Omenjeni je prav tako sistem posebej prilagojen malim prenosnim računalnikom, le toliko povezave z oblakom nima. A o njem kdaj drugič, poglejmo raje o tem, kaj se skriva pod pokrovom našega »Joli oblaka«.
Že prvi stik nam da vedeti o njegovi usmeritvi. Jolicloud je uperjen predvsem v družabna omrežja, zatorej v osnovni izbiri blestijo razni pripomočki in povezave, kot so to na primer Facebook, Gmail ter odličen program za neposredno sporočanje Pidgin. Česar ne najdemo takoj »iz škatle«, nas čaka v oblaku. Ustvarimo uporabniški račun s klikom na ikono oblaka in že smo povezani z vedno večjo skupnostjo Jolicloud. Tu nas najprej preseneti širok izbor programske opreme, ki jo preprosto, z eno potezo namestimo v osnovni sistem. Želite predvajanje videa na sto in en način? Izberite VLC player. Hočete zmogljivo pisarniško orodje? Za vas bo pravi OpenOffice.org. Ste goreč privrženec Googlovih spletnih storitev? Najdete jih na seznamu programske opreme (App Directory). Razširitve lahko razvrščamo po namenskosti, priljubljenosti ali po datumu. Takšna organizacija je pregledna in omogoča preprosto širjenje funkcionalnosti osnovnega sistema, brez potrebe po znanju operacijskega sistema samega ter odvisnosti, ki jih kakšna programska oprema zahteva za delovanje. Prek oblaka so nam redno na voljo tudi posodobitve sistema, ki jih podobno preprosto uveljavimo.
Kljub zgodnji fazi projekta, Jolicloud je v pred-beta različici, je uporabnost zavidljiva, predvsem na račun kombiniranja že znanega (odprtokodne aplikacije) z novim (storitve v oblaku). Za zagon storitev v oblaku, na primer Twitter, se sistem močno opira na Mozillino tehnologijo Prism, ki omogoča zaganjanje spletnih aplikacij brez uporabniškega vmesnika, značilnega za delo v brskalniku. Občutek je veliko boljši. Medtem ko se zdi Google Chrome OS le kot malce razširjen brskalnik, Jolicloud dejansko prinese k mizi nekaj novega, in to tako neopazno, da zaradi tega neukih uporabnikov ne boli glava. Lahko rečemo, da je v medsebojnem dvoboju Jolicloud (začasni) zmagovalec? Za odgovor na to vprašanje smo pripravili nekaj spopadov. Zmagovalec posamezne kategorije dobi točko, in kdor jih bo na koncu imel več, bo imenovan za (trenutnega) vladarja Oblaka.
Moj mikro, Februar 2010 | Aleš Forte |
