Zdaj vemo, katere formate lahko uporabljamo kot izvorni dokument, katere kot ciljni, vemo pa tudi da bo za pretvorbo treba narediti enega, najverjetneje pa dva koraka. Še preden pa se lotite izdelave same knjige, povejmo še nekaj o tem, kaj naj elektronska knjiga sploh vsebuje. Pri tem ne bomo govorili o ISBN-u in podobnih zakonskih zadevah, ampak bolj o vsebinskih.
Kazalo vsebine: Če elektronska knjiga ni urejena po poglavjih, po katerih se je mogoče premikati, je navigacija skozi knjigo dokaj zoprna, posebej če bi se radi premaknili na kakšno točko, ki je dlje v knjigi. Amazonov Kindle na primer nima zaslona, občutljivega na dotik, zato se je po dokumentu treba premikati s tipkami. Dokler se morate premakniti le za nekaj strani, zadeva še nekako gre, če pa bi radi šli naprej za recimo sto strani, pa je stvar že zoprna. Če seveda ni kazala. Če je, gremo nanj, najdemo ustrezno poglavje ali stran in se prek njega premaknemo na želeno mesto.
Variacije pisav: Dokler imate dokument, napisan v eni sami pisavi, te niti niso tako pomembne. Težave pa se lahko pojavijo, ko na primer želite del besedila nekako ločiti od preostalega. Recimo, da pišete knjigo o programiranju in vanjo vključujete primere programske kode. Ta je nazornejša, če je zapisana v pisavi fiksne širine (monospaced font), besedilo, pa je berljivejše, če je zapisano v pisavi spremenljive širine. To je treba nekako vključiti v publikacijo. Pri tem pa ne gre za oblikovno težavo, pač pa za težavo pri pretvorbi. Podatki o pisavah se namreč pri pretvorbi pogosto odstranijo ali pa v nekaterih napravah sploh niso podprti. Kindle na primer ne podpira klasičnih opisov pisav, zato je treba pri oblikovanju zanj uporabiti oznako (tag) < pre>, če želite pravilno prikazati pisave fiksne širine. Tu torej pride do izraza poznavanje spletnih »jezikov«, kot so HTML, CSS in podobni.
Ilustracije: te so v nekaterih elektronskih knjigah izredno pomembne in prav pri njih se najbolj pokaže koristnost pretvorbe osnovnega dokumenta v HTML. Slikovne reference v HTML-ju so namreč nekaj, česar se pretvorniki v e-publikacije dokaj dobro držijo, tako da je z njimi v tem primeru najmanj težav.
Glave, noge, zaznamki: tudi to so elementi, s katerimi je lahko kar nekaj težav. Teh praviloma ne bo, če dokument izvozite v HTML in se ti elementi pravilno shranijo. Če je tako, potem tudi v e-publikaciji ne bi smelo biti težav.
To je le nekaj najpogostejših težav, na katere lahko naletite, v procesu izdelave pa boste gotovo naleteli še na kakšno. Prav zato smo na začetku zapisali, da je izdelava e-publikacij ta trenutek prezahtevna glede na tematiko in stanje tehnologij. A kaj hočemo, če želimo imeti e-knjigo, je pač treba delati s tem, kar imamo.
Moj mikro, julij avgust 2011 | Miha Gradišnik |
