Te pripombe letijo predvsem na rovaš končne različice izdelka, saj je odprto kodo Google objavil že 19. novembra lani in kaj kmalu po tem, je skupnost pripravila operacijski sistem za preizkus tudi manj izkušenim uporabnikom. Tako lahko danes brez pretiranega napora preizkusimo sistem bodisi z resnično bodisi z navidezno strojno opremo. V spletu lahko interesenti najdete različico za zagon iz USB-ključka ali sliko navidezne naprave. Za vas smo preizkusili obe.
Namestitev v računalnik Dell Inspiron Mini 9 prek USB-medija se je izkazala za docela netežavno, a smo zato imeli precej bolj potno čelo ob oživljanju navideznega stroja s sistemom Chromium. Slika v spletu je namreč v osnovi namenjena virtualizaciji s programom VirtualBox podjetja Sun, in res se izkaže, da ob njegovi uporabi vse teč precej gladko. Vendar, ker smo v ekipi Mojega mikra vsi precej trmaste narave, smo se namenili Googlovemu žrebcu vdahniti življenje z najbolj razširjenim programom za navideznost ta hip – VMware Workstation. Glavna težava nastane, ker imamo v sliki sistema samo datoteko. vmdk, ob kateri VMware potrebuje nastavitve v obliki .vmx. Kar nekaj iskanja po spletu in neuspelih poizkusov je bilo potrebno, da smo pravilno zagnali Google Chrome OS kot navidezni stroj VMware. Da ne bi zavzeli preveč prostora v reviji z objavljanjem celotne vsebine nastavitvene datoteke, naj za tiste najbolj goreče tehnološke navdušence navedemo samo spletno povezavo, kjer omenjene nastavitve najdejo – http://vivin.net/2009/11/20/trying-out-chromeos-from-a-vmware-image/.
Zagon je bliskovit, tako v dejanski strojni opremi kot tudi v navideznem okolju je bil vedno v okviru desetih sekund. Tako nas presenetljivo hitro pričaka prijavni zaslon, ki za zdaj zahteva od nas podatke o Gmailovem računu. Predvidevamo, da bodo omejitev do izdaje končne različice odpravili in bodo lahko OS uporabljali še tisti, ki uporabljajo/uporabljamo kakšno drugo elektronsko pošto oziroma Gmailovega računa ne želijo/želimo. Samo namizje operacijskega sistema Chromium je le malo več kot razširjen brskalnik Chrome. Za zagon in osnovo uporablja Linuxovo jedro, kar dokazuje pritisk tipk Ctrl+Alt+T, ki prikliče na zaslon klasično ukazno vrstico oziroma terminalsko okno. Žal je Google sistem popolnoma zaklenil in s tem onemogočil nadgradnjo sistema z že uveljavljenimi aplikacijami za pingvina.
Ravno zato bodo imeli od sistema največ uporabniki, ki že danes s pridom uporabljajo večino Googlovih spletnih storitev. V osnovni izbiri izstopajo elektronska pošta Gmail, koledarček Google Calendar, pisarna Google Docs ter urejevalnik slik PicasaWeb. Poleg naštetih najdemo vseprisotne Facebook, Twitter in YouTube, a žal so ti le preproste bližnjice, katerih namen je odpreti nov zavihek v brskalniku in prikazati ustrezno spletno mesto. Med »aplikacijami« ima svoje mesto še nekaj storitev nedostopnih v tem koncu Evrope (Hulu, Lala, Pandora), alternativni ponudniki e-pošte (Hotmail, Yahoo) ter nekaj pripomočkov (stiki, seznam opravil, kalkulator) in flash igra šaha. To je v bistvu vse! Resda obstaja gumb za nameščanje dodatnih funkcionalnosti (Get more), a je trenutno sivo obarvan in tako nedelujoč. Tudi sistemskih nastavitev ni ravno v izobilju. Prikaz stanja baterije, vklop in izklop omrežja, prikaz porabe sistemskih virov (s pritiskom tipk Shift+Esc), približek Raziskovalca z vnosom file:// v naslovno vrstico brskalnika in smo že pri koncu seznama. Sebi v bran je Google na vrh zaslona postavil sporočilo, da je vmesnik še v izdelavi. Po videnem sodeč, jih čaka še veliko dela.
Chromium, kot se imenuje nedokončana različica operacijskega sistema Google Chrome, nima namena podpirati glavnih računalnikov in je predvsem namenjen manjšim, sekundarnim napravam, ki bodo cenile njegovo hitrost ter preprostost. Takšne naprave naj bi uporabniki nosili vedno s seboj. Z uporabo oblaka odpade potreba po strojnih mišicah mobilnega malčka, saj se vse dogaja v spletu, lokalni pomnilnik deluje le kot trenutni pomnilnik in pospeševalnik. Skupaj z brezplačnostjo Google OS-a bi bila cena takšne naprave izjemno privlačna in bi v prihodnosti lahko pomenila znaten pospešek prodaje malih, uporabnih prenosnih računal. Pet osnovnih prednosti njihove vizije: cena (netbook z nameščenim Chromiumom vsaj 10 % cenejši od tistega z Windows OS), hitrost (zagon in delovanje ter s tem daljša doba trajanja baterije), združljivost (odpadejo skrbi o združljivosti strojne opreme, Chromium bo preprosto deloval), prenosljivost (kjerkoli že ste, vaše delo je z vami) in preprostost dodajanja novih aplikacij (ni potrebe po nameščanju, za zdaj od »velikih« manjkajo video in glasbeni predvajalnik).
V kolikšni meri bodo uresničili svoje namere, bomo bržkone ugotovili šele čez kakšno leto, do takrat pa se lahko pozabavamo z njegovim konkurentom – operacijskim sistemom Jolicloud.
Moj mikro, Februar 2010 | Aleš Forte |
