IPTV ALI DIGITALNA KABELSKA TV?
Na tem mestu bi radi zapisali, da je pravzaprav vseeno, za katero tehnologijo distribucije TV-signala, se uporabnik odloči. Vendar žal ne moremo. Tehnologije imajo omejitve in teh operaterji v želji po pridobitvi novega naročnika morda vedno ne upoštevajo v celoti.
Bralci ste nas že večkrat opozorili na težave, povezane z IP-televizijo, ko ta ne deluje oziroma ne deluje tako, kot bi morala. Razlogov za to je lahko več, od prenizkih hitrosti do uporabnika, do prezasedenosti in ozkih grlih v hrbteničnih povezavah. Večina uporabnikov sprejema IP-televizijo v kodeku MPEG-2, kar pomeni, in to smo že večkrat omenili, da kanal zasede med 4 in 5 Mb/s pasovne širine. Kodek MPEG-4, ki ga počasi uvajajo, je glede tega polovico manj požrešen. V vsakem primeru pa je to osnova, na kateri mora operater graditi, preden karkoli obljubi. Preveriti mora, kolikšna je tista hitrost od centrale do uporabnika, ki je v vsakem primeru in vedno dosegljiva. Ne najvišja hitrost, ki je morda dosegljiva sem ter tja, ne pa vedno! Upoštevati mora, da del hitrosti uporabnik potrebuje še za dostop do interneta in morda še za VoIP-telefonijo. To operaterji zelo dobro vedo!
Pri IP-televiziji vemo, kaj se od operaterja pričakuje. Slika na sprejemniku mora biti večino časa (koliko je to, bi lahko razpravljali, razumemo, da sem ter tja odpove omrežje) brez motenj (kockasta slika). Sicer operater svojega dela pogodbe ni izpolnil in tudi nima podlage za izdajo računa. Glede tega moramo biti popolnoma jasni, kajti slišali smo za primere, ko temu ni tako. Operater ne more zaračunati nečesa, kar ni izvedel oziroma ni izvedel dovolj kakovostno. Če to vseeno stori, potem apeliramo na takšne uporabnike, da se pritožijo in zahtevajo umik te postavke iz mesečnega računa. Nečesa ne pozabite. Če za pol ure »crkne« internet, greste na kavo, če pa se to zgodi, ko ravno gledate napet film, pa ste najmanj zelo jezni!
Digitalna kabelska televizija je zaradi izvedbe omrežja na to manj občutljiva, kar pa še ne pomeni, da tudi tu ne more priti do motenj. Te so lahko povezane s sprejemom signala iz satelita v centrali operaterja, manj pa zaradi okvar v omrežju. Dogajalo se je namreč, da so med intenzivnejšim grmenjem v Ljubljani izpadali določeni programi. Ne vsi, nekateri, druge pa je bilo mogoče spremljati.
PREVEČ ČEJEV
Ne želimo biti krivični do operaterjev zato moramo zapisati, da je večina uporabnikov ene in druge možnosti zadovoljna. Pritožujejo se posamezniki, pri katerih dejansko prihaja do težav, njihov glas pa je močnejši od glasov zadovoljnih uporabnikov. S tem nismo odkrili tople vodo. Imamo pa dokaj jasno stališče, kako bi se odločili, ko bi imeli na voljo več ponudnikov. Ker želimo imeti vsaj dva televizorja in solidno hitro simetrično (v obe smeri enako hitro) povezavo v internet, bi se za IP-televizijo odločili, če bi operater lahko to ponudil na optiki. To je, mimogrede, cenovno najučinkovitejše, pod predpostavko, da se odločimo za storitev trojčka. Sicer pa bi se odločili za kabelsko televizijo prek kabelskega omrežja, internet in telefonijo pa bi še vedno raje imeli prek bakrenega kabla. Cenovno nekoliko manj ugodno, vendar je zadeva zaradi razlik v značilnostih omrežij po našem mnenju ta trenutek še vedno boljša odločitev.
IDEALNEGA PAKETA NI
Če je do zdaj napisano dokaj subjektivno, bo nadaljevanje še toliko bolj. Kot pravijo, vsake oči imajo svojega malarja. Razlike v programskih shemama ponudnikov so. Eni imajo več, za nekoliko več denarja, drugi manj, a cenejše. Niti eden pa ne izstopa zaradi najprivlačnejšega programa za gledalce ali zaradi možnosti, da bi si uporabnik iz nabora programov sam izbral zgolj tiste, ki jih želi imeti. Je tak pristop tehnološko sploh možen? Pri IP-televiziji zagotovo, znotraj kabelskega omrežja pa bi bilo to zaradi načina sočasne distribucije vseh programov nekoliko težje. Če ni tehnološki, je torej poslovni problem. Se pa lahko vsi strinjamo, da bi bila to za uporabnike najboljša možnost.
Vsak, ki veliko spremlja televizijo, prej ali slej oblikuje svoj vzorec gledanja, to pa pomeni, da večino spremlja omejeno število vedno istih programov. Obljube po velikem številu programov, čeprav smo še vedno daleč od Amerike s ponudbo več sto programov, pritegnejo na prvi pogled, a zgolj malo uporabnikov pri tem pomisli, ali jih sploh potrebuje. Še najzanimivejši so tako imenovani filmski programi, a se tudi pri teh dogaja, da ponavljajo filme, vsake toliko časa pa ponudijo zanimivo premiero. Podobno velja s sicer na prvi pogled zanimivimi dokumentarnimi programi. Iz najprej enega krovnega jih je nastalo več, večinoma pa vsi predvajajo isto. Saj veste, kam merimo. Na tisočero oddajo o izdelavi motorjev po naročilu ali preživetju v bolj ali manj nevarnih okoljih. Nekajkrat je zanimivo, nato pa postane dolgočasno in vedno bolj enako – že videno. Zato velja dobro premisliti. Sami se morate odločiti, ali vzamete in mesečno plačujete zgolj osnovni paket ali vse dodatne. Več ko jih boste izbrali, dražje bo!
Telekomunikacije, December 2008 | Jan Kosmač
