Ne. Miške pa ne damo. Lahko imamo na dotik občutljive zaslone, drsne ploščice, »ščegetavčke« in kaj vemo kaj še vse, a praktičnosti dela z miško še nobena alternativa niti približno ni dosegla. Miška, o kateri so se v smislu računalniške vhodne enote prvi zapisi začeli pojavljati že leta 1965 in je s pojavom osebnega računalnika dosegla največji razcvet, bo vsaj še nekaj časa ostala nepogrešljiv del vsakega delovnega namizja. Če ste še ne vem kako spretni s prstom po drsni ploščici, boste tudi najbolj nerodni z miško nekajkrat bolj. Do zdaj preprosto ni bilo naprave, ki bi bila bolj uspešna. In poskusov je bilo veliko – od pisal, drsnih kroglic, rokavic, optične zaznave gibov in še česa. Miška presega vse. Torej – miška, tebe bomo pustili vsaj še nekaj let pri miru.

Čitalnik kartic

Tudi ta spada med žgečkljive oziroma tiste, pri katerih je treba malce opazovati lastno početje ob računalniku. Verjetno ste kartico večkrat vzeli iz fotoaparata, kot pa priključevali analogni prostorski zvok, je pa res, da večina uporabnikov aparat kar priključi na računalnik prek vrat USB ali celo brezžične povezave. Resnejši fotografi se sicer ne bodo strinjali, a saj nismo rekli, da morajo vsi opustiti čitalnike. Tisti, ki jih potrebujejo, jih bodo obdržali, mislimo pa, da ni ravno najbolj tehtnega razloga za to, da tak čitalnik dobimo s skoraj vsakim novim računalnikom. Glede na to, da gre za dokaj cenen dodatek, bi mogoče bilo bolj smiselno, da bi si ga po potrebi kupili posebej. Čitalnik kartic – lahko se posloviš!

Modem/RJ11

Kdaj ste se nazadnje v internet (ali kamor koli drugam) povezali prek telefonske linije? Jaz že najverjetneje vsaj petnajst let ne. Pravzaprav vse od pojava širokopasovnih povezav, ki so nadomestile klicne linije. Kaj pa telefaks? Ne pomnim, kdaj sem ga nazadnje pošiljal. Kljub temu pa je še vedno mogoče dobiti prenosnike in tudi namizne računalnike s priključkom RJ11. Si lahko predstavljate, da v sodobnem času komunicirate prek modema s hitrostjo 64 kbitov? Mi tudi ne, zato je čas, da gre priključek za vedno v pozabo.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Miha Gradišnik |